Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Sami ste gospodar svojega imunskega sistema

Zdravje imunskega sistema v mrzlih dneh je odvisno tudi od tega, kaj smo z njim počeli lansko poletje, vse lansko leto in vse naše življenje. Torej od nas samih! In smo spet pri gibanju in zdravem življenjskem slogu.

Ko temperatura pade pod ledišče, ko zabrije oster veter okoli ušes in nas zazebe, se spomnimo naše mame, pa babic(e), pa še kakšen sodoben oče in teta padeta v to skupino: »Daj na glavo kapo, obleci še ...« In podobno. Za oblačili so prišle na vrsto bolj »notranje« ogrevalne« metode, ki so se v življenju pomikale od bolj sladkih (med in čaj), do slanih (juhe) in do »razkuževalnih«. Na zadnjo vrsto boja proti mikroorganizmom, ki v mrazu načenjajo naše zdravje, prisega marsikdo. Ne vem pa, kakšno je o tem mnenje našega najbolj znanega imunologa, prof. Ihana?

Bomo res zboleli, če nas zebe?

Oziroma ali bo mraz res načel naš imunski sistem? Odgovor na to vprašanje raziskovalci še iščejo. Vzrok za »zimske« okužbe namreč velikokrat ne tiči v tem, da nas zebe, ampak v tem, da se preveč gnetemo v notranjih prostorih in imajo zato (mikro)organizmi, ki povzročajo infekte, veliko boljši dostop do svojih strank. Še posebno če pridemo z mrzlega zraka, če smo dehidrirani in v slabši splošni telesni kondiciji, ker premalo skrbimo za svojo telesno odpornost.

Na drugi strani pa raziskovalci prav tako ne znajo odgovoriti na vprašanje, ali je več infektov pri vrhunskih tekmovalcih v smučarskem teku zato, ker drvijo po mrazu ali ker jim suh topel zrak izsuši sluznice.

Ljudje niso eksperimentalni glodavci

Kljub temu da so na miših ugotovili, da jim mraz načne imunski sistem, tega v precej krutih poskusih, ko so ljudi tunkali v ledeno mrzlo vodo in jih nato pustili napol gole zmrzovati v mrazu, niso potrdili. Še več, raziskave na ljudeh spadajo v kategorijo »malo mešano« in bo tako verjetno tudi ostalo. Ljudje smo si namreč med sabo zelo različni. To verjetno ve vsak! Kar škodi enemu, lahko koristi drugemu, zato splošnih navodil za ravnanje na mrazu, ki bo zavarovalo imunski sistem, pač ne moremo dati. Dobro pa je, da s pomočjo svojega zdravnika v današnjem obdobju personalizirane medicine to ugotovite sami! Zdravnik bo vedel, kaj so vaše šibke zdravstvene in presnovne točke, vi pa veste tudi za tiste, ki jih zdravnik ne more z lahkoto ugotoviti.

Pač nismo vsi vrhunski tekači na smučeh in večini se pri teku na smučeh, tudi v mrazu, ne bo zgodilo nič, kar bi bilo povezano z okužbami.

Kaj pa prehrana in imunski sistem?

Prehranska podpora (ali napad na) za imunski sistem v zimskem času je še bolj kompleksna kot gibanje na mrzlem zraku. Imunski sistem spodbujajoče snovi prodajajo na vsakem vogalu, kaj vogalu, vedno ko kliknete na internetni brskalnik, vam bo od kod kašna priletela. Če bi vse to delovalo in bi bile imunske celice res tako dobro stimulirane, bi večina preizkuševalcev pripravkov pristala na Onkološkem Inštitutu in podobnih institucijah, kjer pobijajo celice, ki so preveč stimulirane, bolezni pa imenujemo limfomi in levkemije ...

Preveč močno spodbujenega imunskega sistema si torej ne želimo, ker telo zanj nima dovolj dela. Še posebno če te imunske celice ne vedo dobro, kaj bi počele. Imunski odziv ni namreč samo splošen, je tudi »nekako« vzgojen glede na našo gensko regulacijo in nevarnosti, ki prežijo iz okolja.

Pozimi si predvsem želimo optimalno reguliran in ravno prav nastrojen imunski sistem, da bo sposoben pospraviti najpogostejše sovražnike, ki jih zimska »gneča« in mikroklima (suhi ogrevani prostori) uspešno množita, in bo pomagal obvarovati naše zdravje.

Za dobro delovanje pa mora biti dovolj nahranjen in spočit. Hrana pa je več kot le vitamin C in drugi vitamini. Cela pomaranča, ki vsebuje tudi nekaj energije za njegovo delo, bo nedvomno boljša. In ker danes vemo, da k optimalnemu stanju imunskega sistema pripomore tudi mikroklima v črevesju, kajti tisto, kar se dogaja v črevesju, uravnava našo presnovo in osrednjo kontrolo (os črevo–možgani), bo najbolje, da namesto po dopolnilih posežemo po normalni in seveda čim bolj polnovredni prehrani. Če dobro premislimo, se nam bo kmalu zazdelo logično, da je zadovoljen želodec tudi recept za dobro počutje. Zadovoljstvo pa pomeni tudi manj stresa in manj stresnih hormonov in navsezadnje boljši imunski sistem.

Majhna topla prehranska ugodja se lahko izkažejo za najboljši regulator imunskega sistema. Seveda naj ostanejo majhna!

Ko se boste izognili pastem čudežnih pilul in izvlečkov, bo srečna še denarnica.

Življenjski slog

Spočit, dobro nahranjen in na boj pripravljen imunski sistem je torej osnova naše imunosti. Počitek je povezan s spanjem. Kar naprej pišemo o njegovem pomenu in bomo še. V dobrem spanju tiči kar nekaj odgovorov za boljše zdravje imunskega sistema.

Seveda je potrebna njegova rednost. Kot velja tudi za druge sestavine življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog ni nekaj, kar bi vključili po potrebi, ko se nam zanohta. Zdravje in še posebno zdravje našega imunskega sistema je življenjska naložba. Ne gre torej le za to, ali nas bo zeblo, ali jemo dobro hrano in dovolj spimo. Še manj za to, kakšne dodatke bomo pojedli. Zdravje je odvisno tudi od tega, kako z načinom življenja vplivamo na delovanje naših genov, ki so v ozadju velika komandna plošča v našem življenju.

Telesna aktivnost je dober način, da si okrepite imunski sistem, vendar ne pretiravajte!

';