Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

S tekom proti debelosti

Za obe skupini ljudi, tiste, ki so zdravi in bi radi preprečili kopičenje maščobnih celic ali oklestili njihovo število, ter kronične bolnike je tek idealna telesna vadba. Mnogi seveda ne morejo kar vstati s kavča in se zapoditi v bližnji gozd, skoraj vsi pa lahko zakorakajo z živahnim korakom na bližnje stezice, in to je predvsem za starostnike in kronične bolnike včasih že tako naporna aktivnost kot za mladež tek.

S tekom ne porabimo samo veliko kalorij (kar se dogaja predvsem pri vadbenih začetkih), tekaški trening izboljša tudi zdravje srca in pljuč ter pomaga krotiti simptome in znake številnih boleznih. Seznam bolezni, na katere tekaška aktivnost vpliva pozitivno, je zelo dolg, med njimi sta povišanje krvnega tlaka in depresija. Velikokrat se to zgodi tudi brez izgube teže, le bolniki preoblikujejo svoje telo in mišične celice zamenjajo maščobne ter tako postanejo »fit«.

K izjemni koristnosti teka pripomore tudi tekaška raznovrstnost. S počasnejšim tekom vadimo predvsem vzdržljivostne telesne sisteme, če tečemo po neravnem terenu (tek po težavnejših terenih v naravi), izboljšujemo koordinacijo, pri teku navkreber zlasti krepimo mišice nog in še bi lahko naštevala.

Kako se lotimo teka in napada na maščobne celice?

Če smo zdravi in mladi, obisk zdravnika praviloma ni potreben, kronični bolniki pa naj se pred začetkom telesne vadbe posvetujejo z njim. Zdravnik bo povedal, ali obstaja kakšna večja ovira, da začnete tekati po bližnjem travniku, ali pa naj se atletskih začetkov previdno lotite s hojo in podaljšanimi koraki. Ob tem pa ni treba biti preveč previden. To, da je nekdo star 60 let in/ali ima obrabljene sklepe, ni absolutna ovira za začetek odrasle tekaške kariere. Danes je veliko zelo vitalnih šestdesetletnikov in za delovanje sklepov so prav tako pomembne močne mišice kot spremembe na sklepih. Tudi najbolj »zdrav« sklep lahko boli, če ima nekdo sestradane mišice. In seveda nasprotno.

Naslednji zelo pameten korak je pogled na naš jedilnik. Ureditev prehrane je nepogrešljiv del aktivnega življenjskega sloga, ki ga boste začeli s tekaško dejavnostjo. Črtanje prehranskih pregreh, ki po nepotrebnem kopičijo kilograme, pa je sploh zelo učinkovit ukrep, ki bo močno prispeval k zmanjšanju telesne teže in učinkoviti vadbi teka.

Če je debelost hud zdravstveni problem ali pa je zdravje bolj šibko, je pri ureditvi prehrane ob vadbi teka smiselna tudi bolj profesionalna prehranska obravnava s pomočjo kliničnega dietetika. Ta pri urejanju teže za načrtovanje prehrane ob telesni vadbi spremlja tudi sestavo telesa, ki nam pove veliko več o učinkovitosti prehranskih ukrepov in vadbe kot samo beleženje kilogramov.

Začnemo z ureditvijo osnovne prehrane

K ureditvi prehrane, ki bo dobro podpirala našo tekaško aktivnost in hkrati pripomogla k izgubi odvečne maščobe, največ prispevamo sami.

Prva stopnja je ureditev osnovne prehrane, ki naj ustreza načelu zdravega prehranjevanja. To je uživanje mešane kakovostne hrane, ki je porazdeljena v več obrokov čez dan. Če želimo shujšati, naj bo vnos hranil z osnovno hrano nekoliko manjši, strokovnjaki priporočajo od 10 do 15 odstotkov manj, kot bi sicer potrebovali za normalno dnevno življenje. To najlaže dosežemo tako, da z vsakodnevnega jedilnika črtamo vidno mastna živila, jedi pripravljamo bolj pusto in se seveda odrečemo hrani, ki je predelana ali zelo kalorično gosta. Skratka, čim manj energijskih bomb, sploh pa ne zvečer na kavču, ko smo že končali dnevne aktivnosti. Če boste zmazali banjico sladoleda, boste verjetno večinoma utopili tudi koristi dnevnega tekaškega podviga. Raje porazdelite vnos hranil v manjše obroke čez ves dan. Tako boste imeli več energije in se tudi laže spravili na tek. Ravno porazdelitev vnosa hranil čez ves dan naj bi nekako pomagala krotiti apetit in varovala naše telo pred napadi lakote ter prenajedanjem, ko naenkrat pojemo veliko hrane, ki je telo ne more izkoristiti in jo naloži v maščobne celice oziroma naravnost na boke, trebuh ali, kar se na zunaj ne vidi in je v resnici še slabše, v jetra.

';