Rdeči semafor za športno energijsko krizo

Za telesno športno gibanje navdušen posameznik bo gotovo zbolel, če v telo ne bo vnašal potrebne energije. Ko telo za urejanje osnovnih energijskih procesov bazalne presnove nima več energije, postanejo zadeve zelo resne.Piše doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med

Olimpijske igre za zdravnike niso le precej naporna skrb za naše olimpijce, so tudi trenutki in priložnosti, ko se srečaš z različnimi vrhunskimi strokovnjaki z vse zemeljske oble. Pogovori z njimi so tako znanstvena in strokovna olimpijada. Tako rekoč na kraju zločina!

Zelena voda in rdeč sindrom

Nekega dne so vode v olimpijskih bazenih začele neprimerno spreminjati barvo. Ker plavanje v zeleni vodi ni običaj in še ni bilo uradnega obvestila o vplivu zelene vode na zdravje plavalcev, sem se odpravila v zdravstveni center po kakšno informacijo. Ker je bila v olimpijskem medicinskem centru ponudba (skoraj) popolna, sem tam hitro našla kolegico, ki mi je pojasnila težave filtrirnih sistemov ... In me nato povprašala, kakšno je moje mnenje o »RED's sindromu«. Najprej sem seveda pomislila na kakšne »rdeče« posledice zelene vode. Na primer »pordele« oči in podobno. A odprla je veliko bolj zanimivo temo od rdeče vode. O njej bi se lahko pogovarjali ure ...

Rdeči sindrom

Izkazalo se je, da je kanadska družinska zdravnica prva avtorica nedavnega strokovnega konsenza o sindromu relativne energijske deficience (relative energy deficiency – RED syndrome) pri športni aktivnosti. Zanimalo jo je moje mnenje in stanje na tem področju pri nas. Pripovedovala je o silnem nesprejemanju teh vrst znanja na ameriški celini. A ne zaradi strokovnih razlogov, ti niso sporni, problem je neznanje o presnovi in klinični športni prehrani v športnih okoljih, ki ne razumejo, da športnik, še zlasti mlad, bolj kakor umetnije športnih dodatkov potrebuje primerno prehransko strategijo. Zato da ostane zdrav, da optimalno zraste in se optimalno razvije v odraslega uspešnega športnika. Kljub dobrim znanjem, ki jih danes imamo na področju športne klinične prehrane, se prehranski in presnovni problemi športnikov še vedno najraje urejajo z dietami, prehranskimi dodatki, prepovedmi teh ali onih živil, skratka po marketinško in modno. In drago. Še posebno so drage zdravstvene posledice teh šarlatanskih zdravstvenih pristopov, kar nekaj stanejo tudi športni prehranski dodatki, ki jih mnogi uživajo »brez zveze«.

Kdo ureja športnikovo prehrano

Posebno trd oreh na področju športne klinične prehrane so tudi trenerji in drugi športnikovi svetovalci. Zdravstvena problematika RED-sindroma namreč neposredno zadeva prehrano, in zdi se, da Einsteinov rek, da je »najpomembnejša stvar v življenju to, da se nikoli ne prenehamo spraševati«, za mnoga športna okolja ne velja. Če trener reče, da mora športnik shujšati, ga ponavadi ne zanima oziroma se ne sprašuje, ali bo shujšal v maščobno ali mišično tkivo, ali se bo ob tem v telesu nakopičilo nekaj litrov (ki jih tehtnica pokaže kot kilograme) vode zaradi stresnega stradanja ... Če bo imel manj kilogramov, bo hitrejši po ravnem in v klanec, pa pika. Ko ta »pika« crkne, ker je zaradi »shujševalnih« navodil izgubila mišice in ob tem »pridelala« še malo maščobe in seveda vode, ji ponavadi očitajo, da ni dovolj trenirala ali podobno. Ko se dodajo še drugi zdravstveni problemi, na primer izguba menstruacije, stresni zlomi, športnik ali športnica pa še vedno ne sme jesti, ker mora biti suha pika, športniki velikokrat izgubijo voljo. Trenerji (in starši) pa iščejo strokovnjake, ki bi pozdravili posledice energijske krize. Rešujejo pa se samo posledice zdravstvenih problemov zaradi RED-sindroma. Namesto da bi se športnica pravilno (športno) nahranila, da bi se ji uredil menstruacijski ciklus, in namesto da bi se športniku dvignila raven testosterona in znižala raven kortizola, se s temi problemi ukvarjamo takrat, ko deklica/ženska potrebuje tabletke za menstruacijo in ko naokoli iščemo strokovnjake, ki bodo »reševali« probleme izgorevanja športnikov.

Mnogi športniki rešijo ta problem kar sami. Nočejo biti več shirane pike. Te sreča vsaj pamet. Huje je, ko športnik konča športno kariero s kakšno prehransko motnjo (psihološke diagnoze) in še kakšno motnjo prehranjenosti (prehranske in/ali presnovne diagnoze).

Stari in novi pojmi energetike

Verjetno ste že mnogi ugotovili, da sva s kolegico razpravljali o presnovnem problemu, ki smo ga z znanji, ki smo jih takrat imeli, leta 1992 poimenovali ženska atletska triada. Zanimiva je angleška kratica tega sindroma: FAT (Female athlete triad). »Fat« pomeni v prevodu debelost in poimenovanje energijske krize telesa ponavadi ni povezano s povečanjem telesne mase. A tudi ta naziv ima svoj nauk. Presnovni stres, ki ga povzroča sindrom energijskega pomanjkanja, se namreč na zunaj velikokrat ne kaže kot suhost. Zaradi kopičenja telesne vode ob procesu stresnega stradanja, ko telo ne dobi energije, takrat ko jo potrebuje (ob športu), v telesu prevladujejo učinki stresnih hormonov in posledica je zadrževanje telesnega maščevja in kopičenje vode. In vse skupaj zaradi neznanja o športni prehrani, ko telo ne dobi primernih energijskih substratov (hrane) takrat, ko jih najbolj potrebuje. Možganov, predvsem dela, ki ga imenujemo hipotalamus, pač ne moremo prinesti okoli tako, da mu damo nekaj hrane ob nepravem času. In jedro energijske krize pri RED-sindromu je ravno v centralni (hipotalamični) regulaciji hormonske slike. Ta se ob pomanjkljivem dovodu energije ob telesni aktivnosti iztiri in telo še hitreje zapelje v črni tunel. Telo namreč za urejanje osnovnih energijskih procesov bazalne presnove nima več energije.

Energija za življenje

Bazalne energijske potrebe so energija, ki jo telo potrebuje za preživetje. Zato da vzdržuje ionske gradiente na membranah, celovitost celičnih membran, gradi telesne beljakovine, dobavlja energijo za presnovne procese in življenjske funkcije, kot so dihanje, delovanje srca, ledvic itd. Ker se ob »neustreznem »shujševalnem« režimu telo oropa za energijo, ki omogoča osnovno delovanje telesa, se hipotalumus odloči, da bo pač ukinil nepotrebne dejavnosti telesa, kot je spolna funkcija, zato raven spolnih hormonov pade, deklice in ženske izgubijo menstruacijo, regeneracija je slabša, kosti pokajo, imunski sistem tudi in tako naprej. Klinične slike zdravstvenih posledic so različne, najbolj se kažejo pri odraščajočih športnih, kajti telesu zmanjkuje tudi energije za rast in razvoj.

Poškodbe in bolezni tako športnika pravzaprav »naravno« ustavijo, da bi se telo nekako le prikopalo do energije. Namen strokovnega konsenza o RED-sindromu je torej jasen. Izobraževanje medicinske in športne populacije o zdravstvenih nevarnostih energijskega pomanjkanja, takrat ko smo telesno aktivni. Pa ne samo takrat. Ko razmišljamo o teh »rdečih« medicinskih znakih, se nemalokrat pojavljajo tudi kot zdravstvene posledice različnih nestrokovnih »shujševalnih diet«. Zato danes v medicinski stroki ne govorimo več o programih hujšanja, ampak o programih zdravljenja debelosti. Strokovno in z multidisciplinarnimi znanji. Zato je nujna tudi strokovna multidisciplinarna obravnava športnikovih problemov s telesno težo.

Ker se ti energijski zapleti kažejo v praksi športa praktično vsak dan in so v povezavi s prehrano pri športni aktivnosti tudi osnovno medicinsko izhodišče, kako ohraniti zdravje, ko smo športno aktivni, vas verjetno zelo zanimajo. Zato se bomo v naslednji številki bolj natančno podali v telesno energetiko in predstavili glavne pojme in zakonitosti s tega področja. Razkrili bomo tudi, kaj pomeni energijski semafor.

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med, je med drugim zdravnica slovenskih olimpijcev.