Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Proaktivna skrb za zdravje zaposlenih

Skrb za lastno zdravje se vsekakor začne in konča pri vsakem posamezniku. Kljub temu ima na zdravje velik vpliv tudi okolje, tako z vidika zagotavljanja zdravih življenjskih razmer (kakovost zraka, vode, zdrave bivalne razmere itd.) in dobre zdravstvene oskrbe (preprečevanje epidemij, zgodnje odkrivanje bolezni, zdravljenje itd.) kot tudi z vidika ozaveščanja/izobraževanja in ne nazadnje motiviranja posameznikov za zdrave življenjske navade in odločitve.

Eno izmed okolij, ki pomembno vpliva na zdravje, tudi zato ker v njem delovno aktivna populacija preživi dobro polovico svojega časa budnosti, je delovno okolje. Zavedanje o pomenu varovanja zdravja na delovnem mestu k sreči narašča, tako v strokovnih in politično-odločevalskih krogih, kot tudi med zaposlenimi in delodajalci. V Sloveniji imamo od leta 2011 zakonsko obvezo, po kateri so delodajalci dolžni izvajati sistematične ciljane aktivnosti in ukrepe s ciljem ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. V Zakonu o varnosti in zdravju pri delu so ta določila dokaj ohlapno zavedena, zato je izjemnega pomena, da se delodajalci zavedajo resničnih namer in koristi (samo)skrbi za zdravje zaposlenih. Cilj izvajanja tovrstnih aktivnosti in ukrepov je dvig stopnje psihofizičnega zdravja, povečanje notranje motiviranosti delavcev za skrb za lastno zdravje, manj bolniških odsotnosti in seveda tudi (tako na ravni podjetja kot na ravni zdravstvene in pokojninske blagajne) manj neposrednih in posrednih stroškov, ki izhajajo iz pomanjkanja zdravja.

Primer dobre prakse izvajanja projektov in ciljanih aktivnosti na področju preučevanja, promocije in varovanja zdravja zaposlenih je prav gotovo sodelovanje med Luko Koper, d.d., in skupino prof. dr. Nejca Šarabona z Univerze na Primorskem, Inštitut Andreja Marušiča, Oddelek za preučevanje zdravja. Luka Koper zaposluje številne kadre in mnogi od njih so na delovnem mestu izpostavljeni različnim dejavnikom tveganja, med drugim za nastanek mišično-skeletnih obolenj. Na podlagi evidence zdravstvenih problemov iz preteklih let in skladno z spoznanji iz znanstvene literature se je pokazalo, da v sam vrh sodijo problemi ledveno-medeničnega predela. Dr. Šarabon je s svojo skupino naredil serijo raziskav, v katere je bilo vključenih več kot 140 delavcev z različnih delovnih mest. Na podlagi akutnih in kroničnih sprememb v gibalnem ustroju človeškega telesa se je ugotavljal vpliv različnih delovnih aktivnosti na možnost nastanka bolečine v spodnjem delu hrbta. Sočasno so bile narejene tudi meritve biomehanske in fiziološke obremenjenosti hrbteničnih struktur med nekaterimi delovnimi aktivnostmi, ki utegnejo kvarno vplivati na hrbet. Rezultati omenjene študije so pokazali na nekatere priložnosti za ergonomske izboljšave osnovnih delovnih sredstev in tudi na smiselnost izvajanja aktivnih odmorov s prilagojeno vsebino glede na delovne aktivnosti. S tem namenom so bile izvedene izobraževalne/demonstracijske vadbene delavnice, na katerih so zaposleni dobili konkretne napotke za vadbene vsebine ter se naučili pravilnega izvajanja telesnih vaj.

Raziskovalci posebno pozornost (meritve, analize, vadba, svetovanja) namenjajo trem glavnim skupinam delovnih mest, ki vključujejo: pretežno pasivno sedenje, delo v prisilnih držah in delo, ki vključuje premagovanje večjih bremen.

Dobro sodelovanje med Luko Koper in Univerzo na Primorskem se nadaljuje tudi danes. Trenutno se izdeluje študija z izrazito celostnim pristopom k varovanju zdravja zaposlenih, ki pokriva vse bistvene z zdravjem povezane navade – gibanje, prehrano, spanje in izogibanje škodljivim razvadam. Z mobilno merilno tehnologijo se pet dni ves čas zapisujejo količina in intenzivnost gibanja, čas sedentarnosti, kakovost spanca, hkrati se vodijo prehranski dnevniki. Združitev vseh teh vidikov v celovito sliko daje objektivno podlago za prepoznavanje priložnosti za izboljšanje stanja in načrtovanje ukrepanj delodajalca, kot tudi zaposlenega, tako na delovnega mestu kot zunaj njega. Posebna pozornost v tej uporabni študiji je namenjena upravljavcem dvigal, katerih delo je izjemno zahtevno tako z biomehanskega in psihosocialnega vidika kot tudi z vidika motenj v cirkadianem ritmu zaradi troizmenskega dela.

Na temo celostnega pristopa k skrbi za zdravje delavca je v mesecu novembru potekala že 2. zaporedna letna konferenca »Kineziologija v ergonomiji« v portoroškem hotelu Histrion, v organizaciji Luke Koper in Univerze na Primorskem. Skladno z letošnjim naslovom konference, so bili predstavljeni pristopi in strategije za zmanjševanje različnih kvarnih vplivov, kot so biomehanske in psihosocialne preobremenitve na delovnem mestu, sedentarnost, izmensko in nočno delo itn. Predstavljeni so bili tudi izzivi osveščanja in motiviranja zaposlenih za samo-skrb za zdravje, primeri dobrih praks iz gospodarstva ter pretekle in aktualne aktivnosti iz področja varovanja zdravja zaposlenih v Luki Koper. Dogodek se je sklenil z okroglo mizo, na kateri so med drugim razkrili nekaj načrtov za prihodnost. Skladno z novejšimi študijami, ki kažejo na povečano zdravstveno tveganje za srčno-žilni sistem, diabetes tipa 2, metabolni sindrom in številne vrste raka pri tistih, ki veliko sedijo, zahtevajo danes prevladujoča sedeča delovna mesta posebno pozornost v smislu preprečevanja teh zdravstvenih problemov. Načrtujejo že nove aktivnosti in rešitve, ki naslavljajo slednjo problematiko, kot je na primer postavitev gibalnih kotičkov za aktivne odmore, vzpostavitev ergonomskih standardov za delovna okolja itn. Načrtujejo tudi razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki bodo v podporo promociji zdravja na delovnem mestu, informiranosti in dvigu ozaveščenosti ter bodo hkrati delovale motivacijsko. Verjetno je odveč poudarjati, da je ravno trajna notranja motivacija posameznika, najpogosteje ozko grlo pri vzpostavljanju/ohranjanju katerekoli navade povezane z zdravjem, tako gibalnih kot prehranjevalnih in drugih navad.

Na osnovi pridobljenih podatkov se izvedejo praktične delavnice s ciljem motivacije in usposabljanja zaposlenih za pro-aktivno samo-skrb za zdravje.

';