Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Preseganje samega sebe in pretreniranost

Kaj storiti, ko se zrušimo: dober osebni zdravnik, ki bo ugotovil, kakšna je presnovna prizadetost in hormonska iztirjenost pretreneriranega posameznika, je zlata vreden. Le tako se lahko pretrenirani posameznik nato optimalno pozdravi!

Biti boljši je razmeroma dobra človeška lastnost. Razmeroma sem dodala, ker boljši ni vedno zdravo in in tudi ne koristno. Biti še boljši, torej najboljši, pa za sabo nosi ponavadi veliko trpljenja. V športu nedvomno.

Aleš Belina je zapisal svojo pot, ko si je želel postati najboljši. Danes, ko ima v svojem življenju kakšno uro prostega časa več, se verjetno sprašuje, zakaj. Samo on namreč ve, koliko je bilo na tej poti tudi trpljenja. Zmagoslavja in občutkov, da si osvojil vse najvišje vrhove sveta, pa pravzaprav malo. Mimogrede, slika, ki dobro ilustrira tudi to temo, je razstavljena v podružnici Moderne galerije na Metelkovi, to so Vilhanove Sanje slovenskih alpinistov. Uradni pomen te slike je sicer predstavljen veliko bolj politično. Vendar se ravno v besedi politika skriva tudi beseda moč (kratein – oblast, moč, vladanje). Biti boljši je torej tudi moč, ki nam jo daje naša dejavnost, usmerjena v nekI cilj. Aleš Belina je ta cilj iskal z neusmiljenim poganjanjem pedalov, nenehno, in verjetno se nikoli, medtem ko je to počenjal, ni utegnil vprašati, zakaj to počne. In ali to moč, biti boljši, sploh potrebuje. Zakaj trpi kot žival, ko tišči kolo v klanec, zakaj živi na utripu + 120 udarcev na minuto in več? Ste se kdaj peljali na dirki, na primer Juriš na Vršič? Nič ni prijetnega, le bolečina je ves čas. Če postane malo manj naporno, bo takoj množica jurišala mimo vas. Takrat pa bo prišla drugačna bolečina, bolečina poraza. Zmaga na ta način je torej vedno vprašljiva in verjetno je prava zmaga možna le takrat, ko nam postane pravzaprav vseeno, ali se nekdo pelje s kolesom pred nami ali za nami. Ali teče. Zmagali bomo vedno, ko bodo ovce na prelazu Vršič (ali kakšnem drugem) šarile okoli našega kolesa ...

Po bitki z za zdravje škodljivim preseganjem samega sebe, ki nas pripelje do pretreniranosti, smo seveda lahko vsi pametni in si z lahkoto predstavljamo, da to nima posebnega smisla. A v življenju ima (skoraj) vse neki smisel. Aleševa zgodba naj vam bo torej kot zrcalo, v katero se poglejte in se vprašajte, kakšen smisel ima za vas biti boljši ali najboljši. Če si odgovorite, da ima smisel, potem poiščite najboljše strokovnjake in zavarujte svoje zdravje. Psihično in fizično. Ko boste raziskovali višine in globine svoje moči, bo namreč zelo naporno in nemalokrat bo zdravje vas in tudi tistih okoli vas na preizkušnji. Zato uporabite sodobna orodja medicine, skupaj s prehrano in regeneracijskimi metodami. To vam bo omogočilo, da boste lahko tudi kot ambiciozni rekreativec spremljali svoje presnovno stanje in ustrezno prilagajali podporne ukrepe, ko boste od svojega telesa želeli največ. Le zavedajte se, da je zdravje vrednota in da vas bo to nekaj stalo. A veliko manj, kot bo cena terapij poškodb, ki si jih boste nakopali z nezmernostjo. Časovno in finančno.

Kaj pa, če se že pregrevamo? Ponavadi sami tega ne opazimo, vsekakor pa opazi to naša okolica. Ker v tem prvem obdobju, obdobju preseganja svojih zmogljivosti, obstaja še dobra pot nazaj v zdravje, so te vrstice namenjene predvsem bližnji okolici tega posameznika. Najdite način, pot ali tudi kakšno finto, da ga boste prepričali, da z več vadbe ne bo boljši, ampak kvečjemu slabši. Najdite nekaj, kar ga bo odvrnilo od vadbe! Bilo bi prelepo, če bi pri tem imeli kakšno besedo zdravniki. Ponavadi kar opazimo, ko si športnik z vadbo zdravstveno stanje poslabšuje ali si ga bo kmalu zelo poslabšal. Tudi pri Alešu Belini smo to opazili. A športnik in velikokrat tudi trener to ocenita za »teženje« ali celo neznanje. To včasih celo podkrepijo z idejo, da zdravnik športa pač ne razume ... In se obrnejo po nasvete k vračem. Pogosto iščejo tudi čudežne diete, zvarke, vitaminizacije in druge regeneracijske neumnosti.

Potem se zaletijo v zid. Resne zdravstvene težave športnika spremenijo v pacienta, težave doma in v okolici pa še v kakšnega drugega klienta. Neredko potrebuje psihoterapevtsko pomoč ali celo pravnika. Dokler so zdravstvene težave še dobro rešljive, smo lahko vsi srečni. Zavarovalnica pa jih plača. A nekateri jo toliko skupijo, da se jim šport zagnusi do konca življenja. Tem nato plačuje zavarovalnica druga zdravila. To je naporno življenjsko obdobje in ne mine hitro.

Dober osebni zdravnik, ki bo ugotovil, kakšni sta presnovna prizadetost in hormonska iztirjenost pretreniranega posameznika, je zlata vreden. Le tako se lahko pretrenirani posameznik nato optimalno pozdravi! Da nekdo doume, kam je zašel, se mora namreč najprej telesno okrepiti. Kako hitro se bo izboljšalo ali vrnilo telesno zdravje, je odvisno od težav, ki si jih je športnik nakopal. Nujno je treba premisliti, kaj je športnika pahnilo v pretreniranost. Prevelika količina vadbe? Premalo časa za obnovo telesa? Druge obremenitve (partnerske, službene)? Zloraba prehranskih dopolnil ali »dietna« prehrana? Nespečnost? Socialna stiska? Če se športnik ne spopade z vzroki, se bo vaja v slogu pretreniranosti ponovila.

Kadar ni hujših poškodb, se lahko po slabem mesecu previdno loti telesne aktivnosti. V veliko manjšem obsegu in v začetku z nizko intenzivnostjo. Veliko naj se ukvarja s svojimi občutki pri vadbi, za to prej večina nima časa ali pa občutke prezre. Tako bo najlaže ugotovil, kaj mu koristi in česa ne sme početi, da se spet ne bo zaletel v zid. Drugi trk je lahko že usoden.
 

';