Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Poškodbe pri smučanju

Sistem videoanalize 69 poškodb pri svetovnem prvenstvu v alpskem smučanju je omogočil pogled v mehanizem poškodb pri profesionalnih tekmovalcih v alpskem smučanju. Nadzorni sistem za poškodbe Mednarodne smučarske zveze (International ski federation injury surveillance system – FIS ISS) je omogočil pregled treh svetovnih pokalov (2006–2009) po videoposnetkih. Čas poškodbe je bil določen najpogosteje, ko je smučar zavijal (n = 55) ali pristajal oz. pri doskoku (n = 13). Največ poškodb glave in zgornjega dela telesa (96 %) je bilo posledica padcev, medtem ko se je večina poškodb kolena zgodila (83 %), ko je smučar še vedno smučal. K poškodbam je pripomogel tudi stik z vratci (30 %), preostanek poškodb pa je bil ob naletu v varnostne mreže/materiale (9 %). Skoraj polovica poškodb (46 %) se je zgodila v finalni četrtini smučarske preizkušnje.

Podobno kot pri profesionalnih smučarjih velja tudi za rekreativno področje, da so najpogostejše poškodbe kolena in najpogostejša diagnoza je ruptura sprednje križne vezi (anterior cruciate ligament, ACL). Videoanaliza poškodb še vedno najbolj natančno pojasni mehanizem poškodbe in ob tem lahko omogoča tudi pomembne informacije za preventivno strategijo poškodb.

»Vedel sem takoj, kaj sem naredil …« S temi besedami opisujeta dva alpska smučarja kanadske smučarske ekipe svojo poškodbo sprednje križne vezi. (Podobni opisi sledijo na fizioterapiji.)

 

Foto:frickey.com

';