Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Poletov zdravnik: Dimeljska bolečina

Dimeljska bolečina je najpogostejša bolečina v predelu kolka in ima lahko različne izvore, ki jih je mogoče v grobem razdeliti na sklepne, mišično-tetivne in druge. Je trdovratna in se pogosto ponavlja.

Bolečina v dimljah zavzema do 16 odstotkov vseh poškodb v športu in je med najpogostejšimi poškodbami v športih, kot so nogomet, ameriški nogomet, ragbi in hokej. Še posebno pogosta je pri športih, ki vključujejo visoke obremenitve med tekom, hitre spremembe smeri in brcanje. Dimeljska bolečina velja za trdovratno bolečino, ki se pogosto ponavlja.

Mišično-tetivni vzroki

Med njimi so na prvem mestu poškodbe katere od mišic iz skupine primikalk kolka in so lahko akutne ali kronične. Kadar govorimo o akutni poškodbi, se bolečina pojavi nenadoma pri enkratni (pre)obremenitvi, ki preseže tolerančni prag tkiva in povzroči nateg, natrganje ali celo pretrganja mišice (popolno pretrganje mišice je redko v tem predelu). Akutna poškodbe se pojavi najpogosteje na predelu, kjer mišica prehaja v tetivo. Ta skupina mišic je izpostavljena tudi kroničnim (pre)obremenitvam, ki so posledica ponavljajočega se delovanja sil, katerih delovanje povzroči mikropoškodbe, ki ne povzročijo takojšnje bolečine, vendar se zaradi pogostosti intenzivnih obremenitev ne morejo pozdraviti, kar vodi v vnetni odziv.

V predelu dimelj so lahko razlog tudi druge mišice, in sicer na sprednji strani stegna so narastišča mišic, ki izvajajo upogib kolka. Med njimi je pomembnejša črevnično-ledvena mišica, katere skrajšave so najpogostejši razlog za »pokajoči kolk«, ki je lahko tudi boleč. Omeniti je treba še maščobno vrečko (burza), ki je pod tetivo črevnično-ledvene mišice in se lahko ob povečanih obremenitvah vname ter prav tako povzroči bolečino v predelu dimelj.

Sklepni vzroki

Kolčni sklep, križnično-črevnični sklep, sramna zrast in tudi patologije ledvene hrbtenice pogosto projicirajo bolečino v predel dimelj. Čeprav se pogosteje pojavlja pri starejših, je tudi pri mlajših športnikih treba pomisliti na obrabo kolka, ki se kaže z značilno omejitvijo gibljivosti predvsem v smeri upogiba, zunanje rotacije in odmika kolka. Med pogostejše patologije kolka, ki se kaže z bolečino v predelu dimelj (in lahko pospešijo nastanek osteoartritisa), spada utesnitveni sindrom vezivnega obroča sklepne jamice kolčnice. Utesnitveni sindrom je povezan z nekaterimi anatomskimi nepravilnostmi glavice stegnenice in/ali sklepne jamice kolčnice, kar povzroči nepravilno stikanje teh struktur, še posebno v položaju upogiba in hkratnega sukanja kolka. Slednje povzroča tako poškodbe sklepnega hrustanca kot tudi vezivnega obroča. Poudariti je treba, da so športne obremenitve, ki povzročajo velike sile na kolke v dobi rasti, dejavnik tveganja za opisane anatomske spremembe.

Drugi vzroki

V predelu dimelj/kolka se lahko pojavi tudi utesnitev različnih živcev ali njihovega površinskega draženja. Pri tem je značilna bolj pekoča bolečina, ki so ji včasih pridružene tudi motnje zaznave dotika. Med športnimi obremenitvami se zaradi napora pogosto zelo poveča znotrajtrebušni pritisk in pri osebah s šibkostjo dimeljske stene se lahko ta začne vrivati v dimeljski kanal, kar imenujemo dimeljska kila. Patologija je veliko pogostejša pri moških, saj je pri ženskah zaznati le dva odstotka primerov. Značilno je, da se lahko bolečina poveča s povečanjem znotrajtrebušnega pritiska brez izvedbe gibanja v tem predelu. Zavedati se je treba, da so lahko razlog za bolečino v tem predelu tudi drugi dejavniki, ki niso povezani z mišično-skeletnim sistemom. Ob vztrajanju bolečine v tem predelu je vsekakor treba obiskati zdravnika, ki bo izključil možnost drugih patologij, ki lahko zahtevajo nujne ukrepe.

Lani je bila v ugledni reviji na področju športne medicine (British journal of sports medicine) objavljena pregledna študija, v kateri so avtorji proučili ugotovitve študij, ki so primerjale športnike z razvito bolečino v dimljah in tiste, ki bolečine ne razvijejo. Pokazano je bilo, da so imeli športniki, ki so razvili dimeljsko bolečino, zmanjšano moč primikalk kolkov, slabšo funkcijo mišic trupa in slabšo gibljivost kolkov v smeri notranje rotacije. Kljub temu so različne študije pokazale omejeno učinkovitost preventivnih ukrepov. Če upoštevamo ugotovitve študij, ki so opazovale razlike med osebami z bolečinami in brez njih, lahko sklepamo, da je smiselno krepiti primikalke kolkov in vzdrževati dobro gibljivost kolkov.

';