Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Pohodništvo. V energiji je skrivnost

Pohodništvo spada med vzdržljivostne športe, čeprav se to mogoče ne sliši kot bi bil šport pa je. Ni olimpijska disciplina, je pa zelo priljubljena med Slovenci. Vemo zakaj, kajne? Gore, hribi, planine so tiste, ki vabijo v svoj objem. Vendar tja gor nikakor ne smemo iti nepripravljeni oziroma nepoučeni. Večina opozoril gre v smeri opreme, vremena in težavami, ki nastanejo ob pomanjkljivosti znanja ali izkušenj. Malokrat pa slišimo, da je tudi slaba prehrana, lahko napišem tudi lakota botra marsikateri nesreči. Če se sliši smešno, se to samo sliši tako, v resnici je to zelo resen problem. Ni treba biti alpinist, da bi o tem vedeli vse. Lahko ste le pohodnik, ki rad hodi več ur po na videz nezahtevnih vršacih. Pohodnik hodi tudi po več ur in takrat oziroma preden se odpravimo moramo vedeti marsikaj. Zdaj bom izpustil nasvete glede opreme in vremenskih razmer in se bolj osredotočil na naše organizme, oziroma preprosteje rečeno na hrano, ki jo potrebujemo, da zdržimo več urne pohode. Danes je to precej preprosteje kot je bilo pred leti. Lahko, da bo kdo iz starejše generacije vihal nos ob naslednjih vrsticah vendar pravim, da po ne potrebnem.

 

 

Če se odpravimo na daljši pohod in smo kondicijsko dobro pripravljeni, imamo primerno opremo, izberemo primerno vreme nam edino lakota lahko zagreni dan, celo življenje. Vzemimo primer, da bomo do prvega daljšega postanka hodili tri ure. Prvo kar moramo vedeti je to, da moramo že dan prej poskrbeti za svoje telo, kar pomeni, da že vsaj štiriindvajset ur pripravimo svoje »želodce«, telo na napore, ki ga čakajo. To pomeni, da moramo svoje zaloge napolniti s primerno hrano in pijačo. Športniki jemo vse, najraje pa ogljikove hidrate in beljakovine. Telo naslednji dan, črpa zaloge prejšnjega dne. Hrano, ki jo zaužijemo na dan pohoda, pa telo začne črpati šele takrat, ko smo skoraj v cilju. Pa vendar, občutek lakote nas začne napadati že po eni uri hoje.

Telo v tej uri porabi približno 500 kilokalorij (kcal) zato smo  predvsem zaradi izgube vode iz telesa, lažji za skoraj cel kilogram.  Vendar nismo shujšali, ker je telo porabilo le okoli 5 gramov maščob. Sprostili smo približno milijon in pol joulov energije. Že po dobri uri intenzivne hoje smo v mišicah povzročili pravo razdejanje. Vsaka mišica se je skrčila in raztegnila vsaj 3000, nove hrane pa ni dobila. In kar je najhuje, nadaljevali smo s hojo. Po dobri uri se nismo ustavili zato je jasno, da smo v nadaljevanju samo še trpeli. Če imamo pred sabo tri urni pohod, moramo začeti jesti in piti že po prvi uri hoje in potem na vsake pol ure, dodajati hrano in pijačo. To je nujno! Zdaj bo sledilo vihanje nosov vendar imam razlago. Ampak, preden se nosovi zavihajo se postavi vprašanje: Ja, kaj pa naj jem? Danes je ta odgovor čisto lahek. Starejši bodo spet zavihali nosove, ker jim napisano zagotovo ne bo ustrezalo njihovem jedilniku. Na trgu je malo morje energijske prehrane. Ne to nista kruh in klobasa in šnopc ali vino ali pivo. To je pretežko, da bi vlačili sabo, čeprav imamo ruzake na hrbtih a ni finta v teži temveč v hranljivosti.

 

Danes, za ceno klobase in kosa kruha lahko kupimo energijsko ploščico ali gel ali energijski napitek, ki vsebuje neprimerno več prepotrebne energije v sebi, ne bremeni želodca, zelo pa poživi vaš organizem, mu daje potrebno moč in nadomesti izgubljeno energijo. Kaj se zgodi v pohodnikovem telesu? Glikogen iz  mišic je izginil, zmanjkalo ga je in on ga ni nadomestil. Zato je prišlo do nenapovedane izčrpanosti. Če bi pohodnik pojedel samo eno energijsko ploščico in spil dva do tri deci energijske pijače, bi pot nadaljeval z lahkoto, ker je v dobri telesni kondiciji. Tako pa je prišlo do izčrpanosti, rezervoarji so se spraznili, zasvetila je rdeča lučka, tank se je spraznil, pohodnik pa ni dolil »bencina«. V past pa lahko pademo tudi, če imamo poln nahrbtnik energijskih ploščic, če jih nismo zaužili pravočasno.

To je past v katero pademo zlahka, seveda, če nismo podučeni ali seznanjeni. Če je pred nami tri urni pohod, moramo jesti in piti na vsake pol ure, tudi, če ne čutimo ne lakote ne žeje. To pa zato, ker »krčmar« naše nevednosti, račun izstavi vedno na koncu, razumete? Torej prvo pravilo več urnih pohodov (seveda poleg primerne opreme, vremenskih razmer in telesne pripravljenosti) je pravilna prehrana pred odhodom in med pohodom. Ne ustrašite se energijskih ploščic, gelov, napitkov, niso več dragi, pri nas se prodajajo samo kvalitetni izdelki in danes se dobijo najrazličnejši okusi. Ni vrag, da ne boste našli kaj po svojem okusu. Seveda, lahko ostanete na »klasiki«, sendviču in vodi, vendar boste bolje »gazili« s primernejšim prehrambenim dodatkom. Ne smemo pa pozabiti, da brez pravilne prehrane vsaj dan prej in dobrim zajtrkom vsaj dve uri pred pohodom, ne bo pomagal poln nahrbtnik energije v kakršnikoli obliki.

';