Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Pogled na debelost

Z maščobo pa se na hitro ne da opraviti. In kar ni dobro, je lahko škodljivo. Tudi zdravstveno. Ko berete oglase za tovrstne shujševalne manevre, lahko zasledite, da takšne procedure celo odsvetujejo tistim, ki imajo težave s krvnim pritiskom, motnje srčnega ritma ali kakšne druge težave z ožiljem. Vas to spominja na probleme z dehidracijo?

Debelost

Preden pogledamo, kaj bi se res dalo narediti, če ne obvladamo svojega teka in nekritično gojimo svoje maščobne celice, si osvežimo spomin s »tehničnim« uvodom v debelost.

Pretirano kopičenje maščobe v telesu je glavna značilnost čezmerne prehranjenosti, ki se razvija v debelost. Maščoba ne pomeni le »mase«, gre za resno grožnjo našemu zdravju. Niso vse maščobne celice enake. Za zdravje je najbolj zoprna množica maščobnih celic, ki se kopičijo na trupu oziroma predelu trebuha. To obliko debelosti imenujemo »centralni« tip debelosti. Ta maščobna masa je namreč »samostojen« organ, ki vpliva na delovanje vsega telesa. Med oblike tega motenega delovanje telesa, oziroma bolje povedano, presnovno iztirjenost spada tudi metabolni sindrom. Eden njegovih diagnostičnih kriterijev je ravno kazalec centralnega tipa debelosti, to je obseg trebuha. Obseg ženskega trebuha naj bi bil vsaj pod 90 cm (diagnostični kriterij je 88 cm), moški pa ne več kot 100 cm (diagnostični kriterij je 102 cm). Številke seveda na veljajo za vse čisto enako, ker so naše konstitucije, predvsem višine, lahko zelo različne. Vsekakor pa je obseg trebuha, ko ne vidimo več vezalk na čevljih, močno prevelik! Podoben premislek velja tudi za indeks telesne mase (ITM), ki se dogovorno uporablja za določitev debelosti. Pomen ITM se spreminja predvsem skozi prizmo, kakšne mase sploh sestavljajo ta ITM. Če je ta predvsem mišična (kar je pri debelosti redko), se bomo kilogramov lotili drugače kakor pri tistih, ki imajo skoraj samo še špeh in vodo. Žal je ta vsebina debelosti pogosta pri kroničnih bolnikih z napredovanimi bolezenskimi stanji. Če se posameznik loti njihovega hujšanja samo z metodo »manj jej«, je ta strategija obsojena na propad, njegovo zdravje pa še bolj.

Maščobne celice so aktivne

Maščobne izločajo veliko množico molekul, od hormonskih do takšnih, ki v telesu spodbujajo vnetne procese. V izraženost tvorbe in delovanja snovi, ki nastajajo v maščobnih celicah, je vpleteno tudi naše gensko ozadje. Načelno pa velja, da večja masa maščobnih celic dela več in bolj zapletene presnovne težave.

Dodatni dejavnik, morebiti celo ključni, ki vpliva na potek teh procesov, je aktivnost možganov. Vpleten naj bi bil predvsem del, ki ga imenujemo hipotalamus. V zadnjem času znanstveniki v potek razvoja debelosti in njenega vzdrževanja dodajajo še vlogo mikrobiote.

Oboje, vpliv možganov in tudi pomen mikrobiote, izjemno dobro priča o tem, kako pomembni so v razvoju debelosti vedenjski procesi oziroma naš odnos do hrane. Bolj ko napreduje kopičenje maščob v telesu, bolj se kopičijo presnovne težave in povečujejo naše možnosti za zaplete, povezane z debelostjo. Na vrhu seznama so sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, celo nekatere vrste rakastih obolenj so se našle na dolgem seznamu bolezenskih stanj, povezanih z debelostjo.

Prej ko se torej lotimo prave terapevtske akcije, več možnosti za rešitev problema imamo!

Terapevtske strategije

Pri kopičenju telesne maščobe, ki se kaže kot debelost, gre torej predvsem za zapleteno kombinacijo našega odnosa do hrane. S tem je tesno povezan tudi naš odnos do gibanja in drugih dejavnikov, ki jih opredelimo za dejavnike življenjskega stila. Ni presenetljivo, da je tudi »ponudba« farmacevske industrije usmerjena predvsem v raziskavo zdravil za debelost, ki delujejo na možganske strukture v hipotalamusu. Promet molekul v hipotalamusu namreč močno določa naše vedenje in tudi voljo do življenja. Še več, molekularni mehanizmi v tem področju možganov so neposredno vpleteni tudi v regulacijo presnove, kar zelo dobro poznamo tudi z drugega obraza razvite debelosti, ki ga imenujemo kaheksija. Debel posameznik ima namreč izraženo podobno iztirjenost presnove kakor kahetični bolnik zaradi napredovanja kronične bolezni. Pri napredovani debelosti je posameznik pogosto tudi »lastnik« kronične bolezni.

Ker spada med osnovne značilnosti kaheksije propadanje funkcionalne mase, je terapevtska smer torej dokaj jasna. Multimodalna. Treba je urediti življenjski stil, s poudarkom na prehrani in gibanju, ki vzdržujeta in/ali zavirata propad funkcionalne mase. Ob tem je seveda treba poskrbeti način izgubljanja maščobne mase, ki je za zdravje najmanj nevaren. Zadnji stavek preberite: »tako da zaradi energijskega pomanjkanja predvsem ne tvegamo zdravja našega imunskega sistema in še dodatno prizadenemo mišične in druge funkcionalne mase«.

Odnos do sebe in zdravja

Predvsem pa se vprašajte, kaj vas žene v takšen odnos do hrane (in gibanja), da si dovoljujete kopičenje maščobnih celic? Preventiva debelosti oziroma odstranjevanje vzrokov, ki vas vodijo do debelosti, so verjetno VAŠA prava terapija debelosti. Dolgotrajna, verjetno vseživljenjska. Zato si pri obvladovanju problema debelosti poiščite strokovno medicinsko pomoč. In čim prej pozabite na hitre shujševalne manevre. Ti bodo prej skuhali vaše zdravje kakor stopili kakšno maščobno molekulo.

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med, je med drugim zdravnica slovenskih olimpijcev.

';