Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Nas prehrana lahko obvaruje pred rakom?

Hrana, ki nam bo priskrbela energijo za življenje, za naše dejavnosti, za naše dobro počutje, je več, kot si predstavljamo pod izrazom zdrava hrana.

Kaj je zdrava prehrana? So to živila ali izdelki, ki jih oglašujejo za zdrava? Je to tudi priprava hrane, ki ne škodi zdravju? In najbolj pomembno vprašanje, je zdravo to, kar imamo ta trenutek (ali bomo imeli) na krožniku? Glede na to, da smo tudi to, kar jemo, je to vprašanje za vsakogar življenjskega pomena. Ni pa edino! Odgovor na to, kaj je prehrana, kakšna je zdrava prehrana in kakšen je njen namen v človeškem življenju, je namreč nemogoče omejiti, kajti vpletena je v prav vse življenjske procese.

Prehrana danes in njeni problemi

Današnja spoznanja klinične prehrane nakazujejo, da se zdrava prehrana prične takrat, ko z določeno hrano omogočimo našemu telesu optimalno ali celo boljše delovanje. Tu nekje se torej prične štorija prehrane za zdravje. Takrat ko bomo jedli tisto, kar naše telo potrebuje, kar bo pokrilo naše potrebe po energiji in posameznih hranilih.

Problemi z »zdravo« hrano so številni, zadrega se na primer pojavi že ko hočemo v svoj življenski stil vključiti tudi telesno aktivnost. Če nam že nekako uspe urediti redno in pestro prehrano, ki nam zagotavlja vso mešanico potrebnih hranil glede na splošna prehranska priporočila in to, kar mi potrebujemo, se začne zapletati, ko hočemo dodati prehrano ob telesni aktivnosti. Takrat se marsikdo vpraša, zakaj je sploh treba jesti »zdravo« hrano, če bi radi sprintali v cilj svojega maratona. Na nogah ali na kolesu? Na brokoli bo šlo težko, celo bel sladkor bo v takšnih trenutkih veliko boljši. Ne le časovno, koristil bo tudi zdravju in ga pomagal zaščiti.

Problem ni tako velik

Rešitev je pravzaprav enostavna. Še vedno se držite svoje osnovne prehrane za zdravje, v prehrano pa OB telesni aktivnosti (poudarjeno!) in MED njo (če traja več kot uro) dodajte lahko dostopne energijske vire. To pomeni, da dodajate različne oblike sladkorjev, tekočino in sol. Glede na športna priporočila. Tako je končna oblika dodatne športne prehrane ponavadi športna pijača, ki glede na gonjo proti belim strupom vsebuje vsaj dva ... če sediš pred televizorjem. Ne pa za vas! Kadar vadite za mišice in moč, dodajte še kakovosten beljakovinski vir. Kakšen bo ta vir, je seveda odvisno od vaših vadbenih ambicij in presnovnega stanja. Za mnoge bo zadostovala skuta, za druge, starejše in tudi bolnike, bo prav prišel tudi beljakovinski prah ali sirotkine beljakovine, ki jih zaužijete skupaj s kakšnim virom energije, lahko je tudi sadje.

Prehrana za zdravje

Še bolj kot tisti, ki so telesno aktivni, se o prehrani za zdravje sprašujejo bolniki. Še zlasti če se spopadajo s hudimi preizkušnjami, kot so rakaste bolezni. Enostavnih odgovorov ne boste našli.

Nedavno sem se poglobila v znanstvene članke, ki poskušajo odgovoriti na vprašanja, kaj jesti, ko si prebolel rakasto bolezen. Da bi sami naredili nekaj, kar bi zmanjšalo možnosti za ponovitev bolezni. Mnogo bolnikov želi spremeniti način prehrane in si želijo biti soodgovorni za svoje zdravje! Nasvete iščejo povsod in nas pogosto sprašujejo. Za njih so to življenjsko pomembne informacije. Naša medicinska odgovornost je, da jim odgovorimo. Odgovori niso enostavni, kaj šele lahki. Povezave, ki jih nakazujejo študije, so namreč še zelo grobe, njihova interpretacija zahteva dobro znanje klinične prehrane in presnove in za zdaj je njihova vrednost za splošno rabo še slabo dorečena.

Kakšna prehrana: belo ni črno

Med načini prehranjevanja je po (in pred) rakasto boleznijo glede na raziskave daleč najbolj priporočen tip mediteranske diete. Ta vrsta prehranjevanja poudarja živila rastlinskega izvora v kombinaciji z ribami. Glede na raziskave naj bi bila to dobra prehranjevalna smer za tiste, ki so preboleli rak ovarija, maternice, dojke in črevesja. Podoben način prehranjevanja varuje tudi pred ponovitvijo raka prostate. Za mnoge rake tovrstnih raziskav še nimamo.

A zgodba le ni tako črno-bela, svarijo tudi pred uživanjem nekaterega sadja, ki je sicer del mediteranske diete. Na primer, na pretirano uživanje citrusov naj popazijo tisti, ki so nagnjeni k nastanku (številna znamenja) ali pa so preboleli rak kože, ki ga imenujemo melanom. Citrusi naj bi pripomogli k razvoju te bolezni. Podatke so dobili, ko so analizirali prehranske informacije 105.432 ljudi iz dveh velikih epidemioloških studij (Nurses’ Health Study, Health Professionals Follow-Up Study). Sledili so jim kar 24 oziroma 26 let. Zaznali so, da je že redno uživanje enega citrusa na dan povezano z značilno večjim pojavom melanoma. Še posebno so opozorili na uživanje grenivke. Več kot trije na teden so povezani z zelo velikim odstotkom možnosti, da zbolite.

Kaj naj naredimo, ko preberemo to ali podobno poročilo? Naj ne pojemo nikoli več nobenega citrusa ali grenivke? Neposrednega odgovora ni, vedeti pa moramo, da te ugotovitve pomenijo tudi znanstveni signal, ki opozarja, da enolično prehranjevanje ni nikoli dobro. Če prenehamo jesti grenivko, bo verjetno čez 20 let najdena druga povezava ... Zato jejte različno sadje, brez pretiravanja.

Še več krivcev?

Podobni so znanstveni signali iz raziskav, ki prikazujejo povezavo med uživanjem rdečega mesa z razvojem raka ledvic, črevesja in jajčnikov. Poudarek teh raziskav je predvsem v tem, da uživate čim manj procesiranega rdečega mesa (mesni izdelki) in čim manj mesa, ki je obdelano pri visokih temperaturah. Problem je namreč tudi nastanek mutagenov pri kuhanju. O klobasi boste torej sanjali, medtem ko se bo uparjal vaš majhni zrezek. To je približen prevod teh ugotovitev. Še vedno pa vam ostane biftek! Ali pa bakalar. Uživanje rib naj bi namreč delovalo preventivno in varovalo pred nastankom teh vrst raka! Ob tem pa še vedno nimamo odgovora na vprašanje, ali ljudje, ki pojedo več rdečega mesa, jedo (pre)malo zelenjave, sadja in podobnih živil s protektivnimi snovmi.

Kaj narediti?

Če ste se ali se boste odločili vzeti prehrano v svoje roke, to pomeni, da ste se lotili svojih zdravstvenih problemov pri koreninah. Primarna preventiva za zmanjšanje možnosti, da zbolimo, je najbolj pomembna in zelo dobro velja premisliti, kako bomo organizirali svojo osnovno prehransko strategijo. Nekaj izhodišč najdete na začetku prispevka, podrobneje pa lahko to pomembno točko predelate s kvalificiranim prehranskim strokovnjakom.

Sekundarna preventiva, sprememba prehrane zaradi presnovnih sprememb ob različnih bolezenskih stanjih, pa zahteva, da se skozi proces prehranske obravnave ugotovita presnovna prizadetost in morebitna prehranska ogroženost. Ti diagnostični postopki so del medicinske obravnave in omogočajo boljšo prilagoditev prehrane temu, kar posameznik potrebuje. Podobno je tudi s terciarno preventivo. Ko smo zdravi in bi radi tudi sami nekaj naredili za to, da se bolezen ne bi ponovila. Na primer rak. Tu postane stvar že nekoliko bolj zapletena, lahko si pomagate z ugotovitvami raziskav, ki sem jih opisala. Naš strokovni cilj pa je, da postane terciarna preventiva samo nadaljevanje prehranske obravnave, ki naj bi je bil vsak bolnik deležen že med zdravljenjem osnovnega obolenja.

Da bo ta »servis« dostopen pacientom v ambulantah družinskega zdravnika, je potrebna tudi volja našega zdravstvenega sistema. Recimo, da bo to ena izmed sistemskih rešitev, ko bomo problem reševali pri koreninah.

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med, je med drugim zdravnica slovenskih olimpijcev.

';