Napad na maščobne celice. Shujšati s tekom
Ko vas začne skrbeti za zdravje ob konfekcijski številki, ki jo ima vaša nova obleka, ali pa vam ni več všeč podoba v ogledalu, je misel na tek dobra misel.
Odpri galerijo
Izguba puste telesne mase neposredno vodi v telesno oslabelost in propadanje, ki se najbolj pokaže s starostjo. FOTO: Shutterstock
Tek je oblika telesne aktivnosti, ki nam ponuja veliko več kot le golo telovadbo. In ko vas začne skrbeti za zdravje ob konfekcijski številki, ki jo ima vaša nova obleka, ali pa vam ni več všeč podoba v ogledalu, je misel na tek dobra misel.
Tek je lahko vaše orožje proti maščobnim celicam, obenem pa odstre zaveso do doživetij, ki so vam bila neznana ali prekrita tudi zaradi pretiranih gurmanskih užitkov. Ko začnete, se vam zna zgoditi celo, da boste namesto gurmanskih doživetij začeli pogrešati tekaška. Lahko bi rekli, da odvisnost zamenjate z odvisnostjo. Ponavadi to sploh ni slabo, zlasti ne za vaše zdravje.
Na prvih korakih se mnogim začno odpirati številna nova vprašanja. Zanima jih, kako naj tečejo. Ali naj začnejo s hojo? Ali potrebujejo posebno prehrano in ali obstaja kakšna čudežna hrana, prehranski dodatek ali celo tabletka?
Želimo, da je tek vaš prijatelj, tudi kadar se želite z njim spopadati proti maščobnim celicam, in da ostane vaš prijatelj tudi takrat, ko boste zadovoljni s svojo podobo v ogledalu, zato bom za lažji začetek najprej zapisala nekaj razmislekov o debelosti, kdaj je zdravju v resnici nevarna in tudi kdaj ni nič narobe, če imamo nekaj kilogramov preveč in z njimi tečemo. Včasih je to za naše zdravje celo najboljša kombinacija!
Pretirana telesna teža ima v ljudskem imenu številne bolj ali manj »ljubkovalne« vzdevke, v medicini jo imenujemo enostavno debelost. Za ljudsko zdravje je nedvomno ena izmed najbolj motečih nadlog sodobne družbe in spada tudi med zelo pogoste teme pogovora. Redki so, ki se jim ne zdi, da je vsaj nekaj na njih predebelo ... Ali to pomeni, da postajamo družba, ki se pretirano ukvarja z maščobnimi celicami?
Če začnemo seštevati čas, ki ga namenimo polnjenju maščobnih celic in nato pogovorov o njih – in ti pogovori nas ponavadi ne osrečujejo – je to verjetno res. Obenem pa se z debelostjo premalo ukvarjamo učinkovito in zdravju koristno. Debelost je bolezen, ki močno ogroža naše zdravje, vodi do razvoja številnih telesnih bolezni in posameznih zdravstvenih težav, pogosto slabo vpliva tudi na naše duševno zdravje in tako močno pripomore k slabši kakovosti življenja. Večina se teh tegob dobro zaveda, a se jih prepogosto loti le »kozmetično«.
Če želimo preprečiti pretirano kopičenje maščobnih celic ali nekako obvladati tiste, ki so se že nabrale, se moramo najprej seznaniti z debelostjo in kakšen problem pomeni za nas in naše zdravje. Velikokrat poudarjamo, da je vsak posameznik nekaj posebnega, in ni daleč od resnice, da je tudi vsaka debelost nekaj posebnega. Če bo sosed, mlad poslovnež, z lahkoto stresel nekaj kilogramov s svojega trebuha, tako da se bo odrekel pivu in čez poletje pridno tekal v sosednji hrib, ni rečeno, da bo isti recept deloval za našo mamo.
Sploh ker ne pije piva, ima okvarjeno srce in da ne omenjam kolen, ki jo občasno tako bolijo, da ne more niti hoditi, kaj šele da bi tekla. Tudi če se bosta oba lotila iste diete, ki jo bosta fotokopirala iz priljubljene revije, ter nato en mesec ležala na plaži (ali v toplicah), bo mladi sosed zelo verjetno shujšal in ob tem ne bo utrpel nobene posebne zdravstvene škode. Naša mama bo z enako količino hrane le malo verjetno izgubila kaj več kot kakšen kilogramček, skoraj brez dvoma pa jo bodo po »revijski dieti« tako bolela kolena, ker bo skurila predvsem mišice, da bo postala zelo slabo gibljiva.
Debelost je torej različen problem pri mladem, bolj ali manj zdravem človeku, kot pri nekom, ki je že kroničen bolnik in ob tem tudi preokrogel.
Ko se ukvarjamo z maščobnimi celicami in razmišljamo, kako bi jih ukrotili ali preprečili njihovo kopičenje, najprej razmislimo o povezavi med zdravjem in telesno težo. Če nismo lastniki nobene kronične bolezni, je zelo dobra zdravstvena naložba skrb, da naša telesna teža ne presega indeksa telesne teže 25 (ITT: kg, deljeni s telesno višino na kvadrat v m, kg/m2). Vendar se tudi med zdravimi najde marsikdo, ki je zelo zdrav in ima indeks telesne teže več kot 25 zaradi več mišic. Mladi moški, ki se intenzivno ukvarjajo s športom ali samo veliko fizično delajo, imajo pogosto ITT okoli 30.
Na drugi strani pa imajo številne mlade dame, pa ne samo dame, tudi kakšen moški se najde, ITT komaj devetnajst ali celo manj ter so na pogled suhcene in po socialnih merilih seveda tudi lepe – a ni nujno, da je to, kar vidimo, zdravo. Ne tako redko pri takih osebah izmerimo sestavo telesa, ki pokaže, da so maščobne celice skoraj izpodrinile mišice. Velikokrat je takšna zamaščena suha postava posledica neumnih diet, s katerimi sestradamo pusto telesno maso in jemo tako (predvsem veliko naenkrat), da hranimo zlasti maščobne celice. In se seveda premalo gibamo.
Pri kroničnih bolnikih je zgodba z ITT skoraj popolnoma drugačna. Ne glede na to, da je debelost lahko pripomogla k razvoju kronične bolezni (zlasti bolezni srca in ožilja), je verjetno najslabši pristop k debelosti pri kroničnem bolniku nekritično hujšanje ali bolje rečeno stradanje. Raziskave, v katerih iščejo vpliv raznih dejavnikov na kakovost in dolžino življenja, so jasno in nedvoumno pokazale, da je najboljši ITT za kronične bolnike več kot 30 ali celo okoli 35.
Dokler ne preseže vsaj 40, kar je mimogrede že kar konkretna debelost, se bolnikom odsvetuje izgubljanje telesne teže z dietami. Zaradi spremenjene presnove ob kronični bolezni namreč s shujševalnimi kurami izgubljajo predvsem pusto, funkcionalno telesno maso in le malo maščevja. Izguba puste telesne mase pa neposredno vodi v telesno oslabelost in propadanje, ki se najbolj pokaže s starostjo.
Vsekakor se kroničnim bolnikom močno priporoča telesna vadba! »Fit and fat« je skrajšano zdravniško priporočilo zanje, temelji pa na novejših spoznanjih presnovnega dogajanja pri kroničnih boleznih. Z njim skušamo sporočiti bolnikom, naj se posvetijo predvsem povečevanju svoje telesne zmogljivosti in se ne ukvarjajo toliko z maščobnimi celicami, ker imajo, tako pravi znanost, od njih kar nekaj koristi. Podobno velja za starostnike. Tudi zato na maratonih in drugih vztrajnostnih preizkušnjah, kot so triatloni ironman na zahodu, srečujemo »overweight« ali pretežke kategorije. Glavni namen udeležencev v teh kategorijah je, da se gibajo, in ne da bi hujšali.
Tek je lahko vaše orožje proti maščobnim celicam, obenem pa odstre zaveso do doživetij, ki so vam bila neznana ali prekrita tudi zaradi pretiranih gurmanskih užitkov. Ko začnete, se vam zna zgoditi celo, da boste namesto gurmanskih doživetij začeli pogrešati tekaška. Lahko bi rekli, da odvisnost zamenjate z odvisnostjo. Ponavadi to sploh ni slabo, zlasti ne za vaše zdravje.
Na prvih korakih se mnogim začno odpirati številna nova vprašanja. Zanima jih, kako naj tečejo. Ali naj začnejo s hojo? Ali potrebujejo posebno prehrano in ali obstaja kakšna čudežna hrana, prehranski dodatek ali celo tabletka?
Želimo, da je tek vaš prijatelj, tudi kadar se želite z njim spopadati proti maščobnim celicam, in da ostane vaš prijatelj tudi takrat, ko boste zadovoljni s svojo podobo v ogledalu, zato bom za lažji začetek najprej zapisala nekaj razmislekov o debelosti, kdaj je zdravju v resnici nevarna in tudi kdaj ni nič narobe, če imamo nekaj kilogramov preveč in z njimi tečemo. Včasih je to za naše zdravje celo najboljša kombinacija!
Debelost je kompleksen problem
Pretirana telesna teža ima v ljudskem imenu številne bolj ali manj »ljubkovalne« vzdevke, v medicini jo imenujemo enostavno debelost. Za ljudsko zdravje je nedvomno ena izmed najbolj motečih nadlog sodobne družbe in spada tudi med zelo pogoste teme pogovora. Redki so, ki se jim ne zdi, da je vsaj nekaj na njih predebelo ... Ali to pomeni, da postajamo družba, ki se pretirano ukvarja z maščobnimi celicami?
Če začnemo seštevati čas, ki ga namenimo polnjenju maščobnih celic in nato pogovorov o njih – in ti pogovori nas ponavadi ne osrečujejo – je to verjetno res. Obenem pa se z debelostjo premalo ukvarjamo učinkovito in zdravju koristno. Debelost je bolezen, ki močno ogroža naše zdravje, vodi do razvoja številnih telesnih bolezni in posameznih zdravstvenih težav, pogosto slabo vpliva tudi na naše duševno zdravje in tako močno pripomore k slabši kakovosti življenja. Večina se teh tegob dobro zaveda, a se jih prepogosto loti le »kozmetično«.
Če želimo preprečiti pretirano kopičenje maščobnih celic ali nekako obvladati tiste, ki so se že nabrale, se moramo najprej seznaniti z debelostjo in kakšen problem pomeni za nas in naše zdravje. Velikokrat poudarjamo, da je vsak posameznik nekaj posebnega, in ni daleč od resnice, da je tudi vsaka debelost nekaj posebnega. Če bo sosed, mlad poslovnež, z lahkoto stresel nekaj kilogramov s svojega trebuha, tako da se bo odrekel pivu in čez poletje pridno tekal v sosednji hrib, ni rečeno, da bo isti recept deloval za našo mamo.
Sploh ker ne pije piva, ima okvarjeno srce in da ne omenjam kolen, ki jo občasno tako bolijo, da ne more niti hoditi, kaj šele da bi tekla. Tudi če se bosta oba lotila iste diete, ki jo bosta fotokopirala iz priljubljene revije, ter nato en mesec ležala na plaži (ali v toplicah), bo mladi sosed zelo verjetno shujšal in ob tem ne bo utrpel nobene posebne zdravstvene škode. Naša mama bo z enako količino hrane le malo verjetno izgubila kaj več kot kakšen kilogramček, skoraj brez dvoma pa jo bodo po »revijski dieti« tako bolela kolena, ker bo skurila predvsem mišice, da bo postala zelo slabo gibljiva.
Debelost je torej različen problem pri mladem, bolj ali manj zdravem človeku, kot pri nekom, ki je že kroničen bolnik in ob tem tudi preokrogel.
Debelost ni enaka za vse
Ko se ukvarjamo z maščobnimi celicami in razmišljamo, kako bi jih ukrotili ali preprečili njihovo kopičenje, najprej razmislimo o povezavi med zdravjem in telesno težo. Če nismo lastniki nobene kronične bolezni, je zelo dobra zdravstvena naložba skrb, da naša telesna teža ne presega indeksa telesne teže 25 (ITT: kg, deljeni s telesno višino na kvadrat v m, kg/m2). Vendar se tudi med zdravimi najde marsikdo, ki je zelo zdrav in ima indeks telesne teže več kot 25 zaradi več mišic. Mladi moški, ki se intenzivno ukvarjajo s športom ali samo veliko fizično delajo, imajo pogosto ITT okoli 30.
Ko se ukvarjamo z maščobnimi celicami in razmišljamo, kako bi jih ukrotili ali preprečili njihovo kopičenje, najprej razmislimo o povezavi med zdravjem in telesno težo. FOTO: Shutterstock
Na drugi strani pa imajo številne mlade dame, pa ne samo dame, tudi kakšen moški se najde, ITT komaj devetnajst ali celo manj ter so na pogled suhcene in po socialnih merilih seveda tudi lepe – a ni nujno, da je to, kar vidimo, zdravo. Ne tako redko pri takih osebah izmerimo sestavo telesa, ki pokaže, da so maščobne celice skoraj izpodrinile mišice. Velikokrat je takšna zamaščena suha postava posledica neumnih diet, s katerimi sestradamo pusto telesno maso in jemo tako (predvsem veliko naenkrat), da hranimo zlasti maščobne celice. In se seveda premalo gibamo.
Pri kroničnih bolnikih je zgodba z ITT skoraj popolnoma drugačna. Ne glede na to, da je debelost lahko pripomogla k razvoju kronične bolezni (zlasti bolezni srca in ožilja), je verjetno najslabši pristop k debelosti pri kroničnem bolniku nekritično hujšanje ali bolje rečeno stradanje. Raziskave, v katerih iščejo vpliv raznih dejavnikov na kakovost in dolžino življenja, so jasno in nedvoumno pokazale, da je najboljši ITT za kronične bolnike več kot 30 ali celo okoli 35.
Dokler ne preseže vsaj 40, kar je mimogrede že kar konkretna debelost, se bolnikom odsvetuje izgubljanje telesne teže z dietami. Zaradi spremenjene presnove ob kronični bolezni namreč s shujševalnimi kurami izgubljajo predvsem pusto, funkcionalno telesno maso in le malo maščevja. Izguba puste telesne mase pa neposredno vodi v telesno oslabelost in propadanje, ki se najbolj pokaže s starostjo.
Vsekakor se kroničnim bolnikom močno priporoča telesna vadba! »Fit and fat« je skrajšano zdravniško priporočilo zanje, temelji pa na novejših spoznanjih presnovnega dogajanja pri kroničnih boleznih. Z njim skušamo sporočiti bolnikom, naj se posvetijo predvsem povečevanju svoje telesne zmogljivosti in se ne ukvarjajo toliko z maščobnimi celicami, ker imajo, tako pravi znanost, od njih kar nekaj koristi. Podobno velja za starostnike. Tudi zato na maratonih in drugih vztrajnostnih preizkušnjah, kot so triatloni ironman na zahodu, srečujemo »overweight« ali pretežke kategorije. Glavni namen udeležencev v teh kategorijah je, da se gibajo, in ne da bi hujšali.
