Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kost in mišica – v dobro družbe nasploh

Zdravstveni zapleti krhkih kosti so številni in dragi. Zato ogrožajo tudi zdravstveno blagajno oziroma bolje rečeno državo, ki to blagajno vzdržuje. Preventivni ukrepi tako niso samo problem in skrb posameznika, so tudi odgovornost države do svojih državljanov! Ukrepi pa se začnejo pri osnovah, prehrani in telesni aktivnosti, ki skupaj v pametnem, posamezniku prilagojenem odmerku najbolje varujeta njegove kosti in mišice.

»Jedinica«

Osteoporoza in sarkopenija se praviloma razvijata skupaj, zato ju čedalje bolj obravnavamo kot enoten zdravstveni problem. Ta pogled nam omogočajo novejša znanja o presnovnih poteh, ki prikazujejo neločljivo življenje teh tkiv. Ker je večina populacije, ki jo problemi v tem spisu načenjajo, še iz drugih zgodovinskih časov, lahko uporabim besedo iz jugoslovanske armade: kost in mišica sta prava »jedinica«! Da je presnovna zgodba še bolj zanimiva, v to enoto spadajo tudi druga tkiva, ki so ob kosteh in mišicah, kot so hrustanec, tetive ipd. Ta tkiva si ne delijo le lokacije in oskrbe, med seboj tudi nenehno komunicirajo in presnovni procesi v njih potekajo usklajeno. Tako tisti, ki jih obnavljajo, kakor oni, ki povzročajo njihovo razgradnjo in propadanje. Še več, presnovno komunikacijo precej uravnavajo molekule, ki nastajajo v mišicah (miokini) in kosteh (osteokini). Skratka, komunikacijskih kanalov je veliko in so zelo občutljivi. Zato danes razumemo, da takrat ko začneta popuščati kost in mišica, začne popuščati tudi sklep. Degenerativne spremembe sklepov, kot so artroze, gredo z roko v roko s propadanjem kosti in mišic. Zato je nerealno pričakovati, da bomo le z zdravljenjem koščka problema rešili vso težavo. Mogoče bo operacija kolena pomagala za nekaj časa, a če ne bomo poskrbeli še za mišice in kosti, bo njen uspeh kmalu samo še kozmetičen.

Osteosarkopenična debelost

Da je zgodba še bolj zapletena, znanstveniki ugotavljajo, da se v presnovne procese na ravni kosti in mišice vpletajo tudi presnovni procesi, ki jih proži debelost. Zdravstveni scenarij je tako, kadar se združijo debelost, osteoporoza in sarkopenija, daleč najslabši. Stanje si je zaslužilo že svoje ime, imenuje se »osteosarkopenična debelost«. Z bolnikom, ki ima to diagnozo, je treba ravnati v rokavicah. Zapleti vseh oblik zdravljenja so resni, zato bolnik potrebuje pred kakršnim koli terapevtskim ukrepom presnovno diagnozo in ustrezno podporno terapijo, predvsem prehransko in gibalno. Ta spoznanja tudi nakazujejo, da je uporabi indeksa telesne mase pri bolnikih precej odklenkalo. Poznati je treba sestavo telesne mase, številka, ki označuje skupno maso, pove namreč (pre)malo. Vsaj z zdravstvenega stališča. Medicinske terapije niso nekaj, kar bi nakupovali v trgovini z oblačili!

Osteoporoza in sarkopenija sta dragi

Če nas ne prepričajo podatki iz presnovnih raziskav, nas bodo prepričale številke o bolezenski škodi osteoporoze in sarkopenije. Za debelost jih že poznamo in veliko zapletov debelosti je tudi na račun slabe zaloge funkcionalne mase in ne le pretirane količine maščevja.

Finančni minus zdravstvene blagajne zaradi zlomov krhkih kosti je bil leta 2010 v 27 državah EU okoli 35 milijard evrov. Tudi negativni saldo sarkopenije ne zaostaja, je le nekoliko slabše določen, ker še vedno nimamo dobre poenotene opredelitve tega stanja. V ZDA so že leta 2000 ocenili zdravstvene stroške, povezane s sarkopenijo, na približno 18,5 milijarde dolarjev. Danes, dobrih 15 let pozneje, ko je epidemija »osteosarkopenične debelosti« na pohodu, so zdravstveni stroški zaradi težav in bolezenskih posledic, ki so povezane s tem stanjem, verjetno nepredstavljivo veliki. Zato so potrebni hitri in usklajeni ukrepi.

Zdravstvena ekonomija

Poti zdravstvene ekonomije so nam praktikom nemalokrat, milo rečeno, čudne. Zanikanje sodobnih pristopov reševanja zdravstvenih problemov, zato ker so jih prinesla spoznanja moderne dobe, nemalokrat tudi terapevstki nihilizem in iskanje »poceni« in pavšalnih ukrepov so najdražji. Ta miselnost pa se ne pojavlja le v zdravstvu, ampak močno najeda številna področja našega življenja. Dobro jo ponazarja izjava športnega delavca, ki si je pri reševanju rezultatskih težav v športni panogi zaželel, da bi jih reševali tako, da bi vadili kakor včasih ... To, da je danes drug čas in da so znane mnoge in bolj učinkovite rešitve vadbenih težav, ga je pravzaprav spravljalo v stisko. Ja, premakniti nastavitev glave in biti odprt za nove rešitve ni lahko, ne za posameznika in ne za družbo. Zahteva sodobna znanja in aktiven pristop pri njihovi uporabi. »Delati po starem« zagotavlja predvsem neuspeh v času, ko sodobni načini ponujajo učinkovitejše rešitve. Neuspeh pa je drag. Povsod!

Nova zdravstvena izhodišča

Danes je vsem, ki vsaj za silo poznajo presnovna stanja in zdravstvene posledice osteosarkopenične debelosti, jasno, da vsak bolnik s tem stanjem zahteva individualno medicinsko obravnavo. Ta zahteva zdravstveni tim, ki ga bo najbolj optimalno vodil bolnikov družinski zdravnik, ki bo imel ob sebi skupino prehranskih in gibalnih strokovnjakov. Pa še psihologa včasih, urejanje prehrane in telesne aktivnosti je namreč v osnovi vedenjska terapija. Takšna multidisciplinarna obravnava je najbolj optimalen (in najcenejši) način, ki bo omogočil optimalno izvajanje terapije drugih bolezenskih stanj. Potek teh bolezenskih stanj, mnoga med njimi štejemo v paket kroničnih bolezni, pa velikokrat narekujejo ravno razvoj »ostesarkopenične« debelosti. Predvsem pa je verjetno konec obdobja, ko bomo od bolnika na splošno »zahtevali«, naj shujša in začne telovaditi. V zameno mu moramo ponuditi vsaj nekaj osnovnih strokovnih navodil, ki so odvisna od stanja njegove mase in presnove. Kam naj shujša bolnik, ki mu že primanjkuje funkcionalne mase? Kako naj shujša starejša postmenopavzna ženska, ki se nikoli ni rekreirala ali fizično delala? Še v tistih nekaj mišičnih vlaken, ki jih ima? Potem bo verjetno koleno »zaribalo« do konca, pa še njena sladkorna se bo poslabšala ... In ni zdravila, ki bi to lahko popravilo! Oziroma je še v razvoju! V znanstveni literaturi že najdemo razprave o tako imenovanih molekulah NCE (new chemical entity), ki naj bi vplivale na mišice in kosti hkrati! Ali kot je duhovito napisal eden izmed raziskovalcev: iščemo molekulo, ki bo pomenila kamen, s katerim bomo ubili dva ptiča hkrati: osteoporozo in sarkopenijo.

Vendar, preden se (spet) zatečemo h kemiji, se moramo zavedati, da je bojno polje za »jedinico« kost-mišica vsak dan na našem krožniku in v naši telesni aktivnosti. Krožnik naj vsebuje uravnoteženo prehrano, torej nobene »diete«, ampak z mešano prehrano vnesemo v telo vse, kar naše telo potrebuje za življenje in telovadbo. Pozorni bodite, da boste pojedli dovolj živil, ki vsebujejo beljakovine, kalcij in vitamin D! In ne pozabite na ustrezen energijski vnos pri telesni aktivnosti in med regeneracijo po njej. To je čas tudi za sladkorje ali ogljikove hidrate! Življenje torej ni vedno samo naporno, bitko za maso si lahko dostojno in zdravju v korist tudi posladkamo.

';