Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kofeinski nasmehi in sence

Koliko 1,3,7-trimethylxanthina spijete na dan? O drogi, ki ima lahko vsakodnevne in dolgoročne dobre učinke – če smo zmerni, sevedaPiše Ana Karin Kozjek, diploma iz biološke kemije

Sama ga okoli tri odmerke, najraje v obliki kapučina ob spremljavi piškotka.

Govorim seveda o kofeinu, ki ga najpogosteje zaužijemo v kavi, čaju, energijskih pijačah ali celo s čokoladami ter nekaterimi zdravili in športnimi dodatki (vsebujejo ga predvsem geli). Bolj ali manj po vsem svetu je znan kot najpogosteje zaužit psihoaktivni stimulant. V naši deželi pa sploh! S 6,1 kilograma na prebivalca letno je Slovenija po statističnih ugotovitvah četrta glede na količino zaužite kave (in s tem kofeina). Pred nami so le Finci, Norvežani in Nizozemci.

Kaj je kofein?

Kofein je naravni alkaloid, ki se po zaužitju hitro absorbira v krvožilni sistem in doseže največji učinek v 30–60 minutah. Deluje predvsem na centralni živčni sistem, kjer se usede na adenozinske receptorje in tako prepreči njihovo aktivacijo z drugače naravno prisotnimi molekulami adenozina. Fiziološke posledice tega mehanizma se kažejo kot povečanje budnosti, izboljšanje odzivnosti ter celo zmanjšano zaznavanje bolečine. Zaradi teh učinkov ga je WADA (World Anti-Dopin Agency) celo uvrstila na čakalni seznam substanc, ki si jih želi prepovedati. To zna v prihodnosti pripeljati do zelo zanimivih situacij, saj kofein po podatkih iz strokovne literature uživa okoli 70 odstotkov vrhunskih športnikov. Po drugi strani pa lahko v isti literaturi najdemo številne uporabne informacije glede uživanja kofeina za rekreativne športnike ali kogar koli, ki si ga želi uživati »po pameti«.

Koristi prave mere!

Izvemo recimo, da lahko 3–6 mg kofeina na kilogram telesne teže 30–60 minut pred telesno aktivnostjo podaljša čas do izčrpanja, poveča delovno zmogljivost in zmanjša občutek naprezanja med dolgotrajnim telesnim naporom. Pozitivni so tudi nekateri učinki na kognitivne sposobnosti, npr. boljša koncentracija, hitrejša odzivnost ter celo boljša volja.

A tako kot pri veliko stvareh v življenju in biokemiji kot temelju vseh življenjskih procesov je ravnovesje oz. prava mera ključna! Treba se je zavedati, da odmerki, višji od priporočenega vnosa, ne vodijo do večjih pozitivnih učinkov – zgodba se lahko celo obrne. Sama sem to izkusila na lastni koži, ko sem pred leti na plavalni tekmi zaužila kakšno kavo preveč in nato še nadaljevala z močno koncentrirano športno pijačo, ki je vsebovala kofein. Ne le da sem občutila »pretirano« vznemirjenje, ki je mejilo na anksioznost, tudi moj želodec se je podvigu do konca uprl. Tako sem preostanek dneva preživela zvita v klobčič.

Nevarnosti!

Kofein vodi tudi do povišanega krvnega pritiska, zato morajo biti pri večjih odmerkih previdni predvsem srčni in hipertenzijski bolniki. Kar se tiče mladih in večinoma še zelo zdravih, pa je treba močno paziti pri priljubljenem mešanju alkohola in pijač, ki vsebujejo kofein. Takšna kombinacija namreč onemogoča zaznavanje našega dejanskega stanja, saj kofein zmanjšuje občutek intoksikacije in utrujenosti in lahko zato vodi do potrebe po še večjih odmerkih alkohola ...

Poleg tega lahko dolgotrajno pretirano uživanje kofeinskih izdelkov privede do drugih nezaželenih posledic, kot so glavoboli, težave s spanjem, razdražen želodec (še posebno če ga uživamo na tešče) in inkontinenca.

Kdaj pretiravamo?

O pretiranem uživanju govorimo pri več kot 400 mg kofeina na dan. Za lažjo predstavo: v 200 ml turške kave ga je okoli 100 mg, v filter kavi za odtenek več, medtem ko je v mojem kapučinu, ki vsebuje okoli 30 ml espresa, približno 50 mg kofeina. Seveda ste verjetno že sami opazili, da so nekateri posamezniki zanj bolj občutljivi kot drugi. Piflarska zanimivost: učinek na naš organizem je genetsko pogojen; pokazano je bilo namreč, da že majhne razlike v zapisu za proteine, sodelujoče v presnovi kofeina (encim cytochrome P-450), in receptorje, vključene v fiziološke odzive na kofein, povzročijo velike razlike v sistemskem odzivu nanj. Zato nekateri ne morejo zaspati že po skodelici zelenega ali črnega čaja (v 200 ml zelenega je kofeina nekje do 25 mg in črnega do 40 mg), medtem ko drugi potrebujemo tudi po dva espresa ali tri, da zjutraj sploh zaženemo sistem.

Nazaj k ravnovesju

Naj se v sklepu ponovno vrnem k življenjskemu in biokemijskemu ravnovesju. Naše telo vselej teži k vzdrževanju notranje homeostaze, zato se posledice uživanja kofeina na mikroskopski ravni kažejo kot povečanje števila adenozinskih receptorjev v našem živčnem sistemu in lahko se zgodi, da za isti učinek naenkrat potrebujemo večji odmerek kave in se nam po odtegnitvi od kofeina pojavijo podobni simptomi kot pri odvisnikih od nekaterih drugih drog.

Tudi zato je kofein obravnavan kot droga. Ampak kot droga, ki ima lahko v pravi meri za nas izredno ugodne učinke. Vsak dan in dolgoročno.

V letos izdanem članku so avtorji po pregledu bogate kofeinske znanstvene literature povzeli, da številne raziskave kažejo na povezavo med dolgoročnim uživanjem kofeina in zmanjšanjem nevrodegeneracije ter tveganja za razvoj nevroloških obolenj.

';