Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kdaj je kri »dobra«?

To je večna tema klinične prakse in športnih okolij. Njeni obrazi so številni, v nestrokovnih rokah je možnost nepravilne interpretacije laboratorijskih izvidov krvi velika.

Naslovna tema nima nič opraviti z metafiziko, čeprav je želja mnogih, da bi imeli »dobro« kri.

(Samo)pregledovanje

Mnogi (večina?) enačijo laboratorijske izvide krvi, ki so v »mejah normale« posameznega laboratorija, s tem, da je zdravje dokaj v redu, pri kroničnih bolnikih pa pod kontrolo. Zato se podajo v laboratorij (brez napotitve zdravnika), plačajo odvzem krvi, si ogledajo, ali so številke v mejah normalnega, in si »diagnosticirajo« zdravstveno stanje. No, nekateri niso tako zelo prepričani o svojem znanju medicine in o izvidu povprašajo kakšnega zdravstvenega delavca. Ne nujno zdravnika. Ob tem zadostnih podatkov, ki bi izvide osvetlili, ta oseba praviloma ne dobi.

Športniki pogosto razpravljajo o svojih izvidih s trenerjem. »Konzilij« se nato odloči, »je kri dobra (ali pa ne)«. To odločitev nato prevede v sposobnost ali nesposobnost za vadbo. Še več, »konzilij« odloči, ali je zdravstveno stanje primerno za športno aktivnost.

Če je mnenje negativno, je več možnosti, da bo obveščen zdravnik. Ni pa nujno. Lahko tudi kakšen vrač ali preprodajalec različnih dodatkov. Stavek: »Nekaj sem/bom vzel za dobro kri,« je pogost. O spregledanih zdravstvenih problemih, ki so posledica teh dogodkov, je težko razpravljati. Talibansko razmišljanje samooklicanih poznavalcev jih ne bo razumelo, počutili se bodo ogrožene in še bolj bodo tiščali v svojo smer in škodo »strank«. Ker oni vedo! In nikoli ne bodo razumeli, da z vsakim pregledom krvi sprejemamo odločitev za zdravje posameznika – ki je neizmerno veliko več kot izvid krvi!

Mimo sistema

Številne zdravstvene odločitve se torej sprejemajo mimo uradnega sistema, kar je za družbo na videz poceni. Zdravniško delo namreč opravlja nekdo, ki ni hodil šest let na medicinsko fakulteto, kaj šele se specializiral še pet ali šest let. Zdravnik o tem ponavadi ne ve ničesar, niti ko se pojavijo zdravstveni problemi. Poprejšnje samopregledovanje je nemalokrat skrito, še zlasti ker marsikdo ne razume, da pregled krvi ne more ponuditi dodatnega odgovora na številne zdravstvene težave.

Neuradni zdravstveni sistem iz krvnih izvidov tako marsikdaj »diagnosticira« stanja in celo bolezni ter jih nato sam »zdravi«. Včasih tako dolgo, da iz izmišljotine v resnici nastane resen problem z zdravjem. Nato ga bolnik poskusi reševati v sistemu uradne medicine.

Če je še čas. Siva cona teh dogodkov je velika, skoraj neizmerljiva. Samokritičnost minimalna ali pa je sploh ni, praktičnih primerov sem že v lastni zdravniški praksi srečala za več letnikov Poleta kisik ...

Dobrota krvi in laboratorij

Kaj je »dober laboratorij«? Tako se namreč v ljudskem jeziku pogovarjajo o krvnih izvidih. Ob tem se ne zavedamo, da je vse, kar izmerimo v krvi, neka vrednost, ki jo z določenimi analitičnimi tehnikami določijo v laboratoriju. Zato velikokrat laboratorijsko preiskavo krvi v žargonu imenujejo »laboratorij«. Vendar, v laboratoriju merimo v medicini še marsikaj drugega, ne samo vsebnosti snovi v krvi, urinu ipd.

Ali ima nekdo dober ali slab »laboratorij«, je vprašanje že samo po sebi. Kakovost laboratorija se namreč ne nanaša samo na izvid krvnih preiskav, temveč predvsem na to, kako je laboratorij opremljen, kakšne aparature ima, ali je kakovost dela v njem nadzorovana in podobno. Za tiste, ki ne veste, obstaja celo fakultetni študij laboratorijske medicine. To z laboratorijem torej ni enostavno. In kako lahko potem nekdo, ki teh pogojev ne pozna, sodi o tem, ali je izvid, ki ga ima na računalniku ali v roki, sploh »pravi«? Še več, problem je lahko že primerjava »dobrega izvida« različnih laboratorijev, ker standardne vrednosti niso v vseh določene enako.

Dobrota krvi in njene vrednosti

Ljudski rek pravi, da je dobrota pogosto tudi sirota. Podobno velja za številne izvide krvnih preiskav. V krvi in njenih komponentah merimo številne parametre/snovi, ki odražajo dogodke v telesu. Torej, če hočemo interpretirati pomen določene številke za zdravje, moramo poznati zdravstveno stanje osebe in številne dejavnike, ki nanj vplivajo. Poudarjam, številne!

Pa si oglejmo vrednost hemoglobina. Ta je priljubljena tarča presoje, ali je kri dobra. Iz klinične medicine in tudi medicine športa zelo dobro vemo, da je vrednost hemoglobina visoka, kadar je kri zgoščena. Lahko je zelo visoka. Ker je kri zelo zgoščena, posameznika lahko to stanje ubije. Dobesedno, ker se ob preveč zgoščeni krvi lahko pojavijo strdki. Rezultat so lahko kapi ali pljučne embolije!

Klasičen primer je »predobra« kri alpinistov na himalajskih višinah. Ker je na višini dejavnik dehidracije zelo močan, v kombinaciji s spodbujeno tvorbo eritrocitov zaradi hipoksije (znižane vsebnosti kisika v zraku) postane kri tako gosta, da je oskrba telesa s kisikom motena (čeprav je kri dobra!) in v najslabšem primeru alpinista zadene prej omenjena kap ali pljučna embolija. Podobne dogodke videvamo tudi na športnih področjih pri uporabi eritropoetina, ki po podobnih mehanizmih kot hipoksija spodbuja tvorbo rdečih krvničk. Pa niti ni treba, da gre posameznik na višino ali se dopingira z eritropoetinom, zadostuje že, da je pretirano dehidriran. Mnogi sicer trdijo, da pijejo, a ne pijejo pravilno glede na športno aktivnost.

Številni vplivi na kri

Pretiran (prenalivanje) ali premajhen (dehidracija) vnos tekočine, pospešena tvorba eritrocitov zaradi hipoksičnega dražljaja (ali številnih drugih), premajhna tvorba eritrocitov zaradi preutrujenosti različnih presnovnih poti še zdaleč niso edini dejavniki, ki vplivajo na vrednost hemoglobina v krvi. Kaj pa vnos in presnova železa in drugih mikrohranil? Znate prebrati njihov vpliv na eritrocitne indekse, ki dodatno osvetljujejo »dobroto« krvi? Razumete, kako določimo, ali je kri »pregosta«? V teh primerih je vrednost hemoglobina lahko super, a oseba je ravnokar imela drisko ali povišano temperaturo pa še kakšno drugo bolezen in vrednost hemoglobina v krvi je v višinah normale. Skratka, »kri je super«! Kakšna pa je v resnici zdrava vrednost hemoglobina posameznika? Tega laik ne ve!

Tako kot laik ne ve, kako interpretirati številne druge vrednosti, ki jih merimo v krvnih izvidih. Lahko pa naredi hudo zdravstveno škodo z nekritičnim branjem izvidov. Njihova interpretacija je možna le, če poznamo zdravstveno stanje posameznika, in zato naj bo vedno pod zdravniškim nadzorom!

----------------------

Utrinki

-Laboratorijski izvidi krvi so izjemno koristna preiskava, če imamo znanje za njihovo interpretacijo.

-Bolj kot posamezen izvid je povedna serija izvidov, v kateri počasi spoznamo, kako se telo odziva v različnih okoliščinah zdravja in bolezni.

-Krvnih izvidov ne »zdravimo«, zdravimo le stanja, ki pripeljejo do določenega krvnega izvida.

-Krvi se ne da »popraviti«, vplivamo pa lahko samo na delovanje telesa, kar se nato odrazi v drugačnih, tudi »boljših« izvidih krvi.

Doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med, je med drugim zdravnica slovenskih olimpijcev.

';