Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kakšno je moje telo?

Ste se kdaj vprašali, zakaj so vam na preventivnem pregledu izmerili obseg pasu, izračunali indeks telesne mase ali odstotek telesne maščobe?

Zato, ker nekatere telesne značilnosti nakazujejo povečano tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, med drugimi bolezni srca in ožilja ter bolezni presnove. Pomembna odstopanja izbranih telesnih mer posameznika od priporočil za določeno starost, spol ter raso so zdravju škodljiva.

O indeksu telesne mase

Grobo oceno hranjenosti posameznika dobimo z izračunom indeksa telesne mase (ITM), ki je razmerje med maso telesa (kg) in kvadratom telesne višine (m²). Za zdrave odrasle osebe obeh spolov velja, da vrednosti ITM, ki so manjše od 18,5, označujejo nedohranjenost, tiste med 18,5 in 24,9 primerno hranjenost in vrednosti od 25,0 do 29,9 prekomerno hranjenost oziroma prekomerno telesno maso. Če ITM preseže vrednost 30, govorimo o debelosti, ki je stanje čezmerne količine telesnega maščevja. Debelost je bolezen in dejavnik tveganja, saj spodbuja razvoj z debelostjo povezanih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen tipa 2 in nekatere vrste raka (debelo črevo in zadnjik, dojka, prostata).

Pomanjkljivost ITM je, da ne razkriva maščobnega deleža v telesu. Razvrščanje glede na vrednost ITM nas zato v nekaterih primerih privede do nepravilnega sklepanja, da mezomorfne osebe, ki imajo izraženo kostno-mišično komponento, uvrstimo v kategorijo prekomerno hranjenih. Nasprotno temu ima, ozirajoč se na ITM, primerno hranjen posameznik dejansko lahko povečan delež maščevja v telesu. Zaradi možnosti napačne razlage je poleg ITM smiselno uporabiti še druge kazalnike primernosti telesne mase posameznika.

Navedeno pomanjkljivost indeksa telesne mase presežemo z določanjem dvokomponentne sestave telesa. Tudi s pomočjo enostavnih metod (antropometrija, bioelektrična impedanca) lahko vrednotimo količino puste in količino maščobne mase v telesu. Delež maščevja je v telesu odraslih žensk nekoliko večji v primerjavi z moškimi, kar strokovnjaki povezujejo z njegovo vlogo pri vzdrževanju rednih menstruacijskih ciklov. Maščoba je za pravilno delovanje človeškega telesa pomembna. Maščobno tkivo je toplotni izolator in mehansko ščiti naše organe, je tudi gradbeni element in nosilec energijskih rezerv. Oba, tako nizek kot visok delež telesne maščobe, ogrožata zdravje.

Sestava telesa se spreminja

Da, spreminja se z rastjo in razvojem otroka ter s staranjem. Med staranjem se namreč zmanjšuje odstotek puste telesne mase in povečuje odstotek maščevja, spreminja pa se tudi njegova porazdelitev. Maščevja je z leti manj v predelu podkožja, predvsem na rokah, nogah in na obrazu, nasprotno pa se maščoba nalaga na trupu in znotraj trebuha. V starosti se tako povečuje število oseb s t. i. centralno ali trebušno porazdelitvijo maščevja. V nasprotju z moškimi kopičenje maščevja v predel trebuha za mlajše ženske ni značilno, ob menopavzi in v njej pa se pogosteje pojavlja tudi pri ženskah.

Porazdelitev maščevja v predel trebuha je celo bolj pomemben kazalnik tveganja za obolevnost in prezgodnjo smrt kot sam odstotek telesne maščobe. Odvečna maščoba v trebuhu med drugim izloča številne aktivne molekule, ki kvarno vplivajo na presnovo ter povečujejo tveganje za razvoj kroničnih bolezni. Smernice določajo, da odrasle ženske z obsegom pasu, ki je večji od 80 centimetrov, in moški z obsegom pasu, ki je večji od 94 centimetrov, izkazujejo povečano tveganje za pojav s trebušno debelostjo povezanih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja ter sladkorna bolezen tipa 2. V procesu staranja se soočamo tudi z drugo platjo spreminjanja sestave človeškega telesa, to je z upadom puste ali funkcionalne telesne mase, ki jo predstavljata predvsem mišičje in okostje.

Raziskave kažejo, da je zmanjšanje mase telesa, ki se v starosti pojavi zaradi izgube mišične mase in mišičnega delovanja, kar imenujemo sarkopenija, pomemben dejavnik za razvoj krhkosti. Še večje tveganje je sarkopenična debelost, kadar zmanjšanje puste mase spremlja tudi čezmerna telesna maščoba. Krhkost v starosti je pomemben, s procesom staranja pogojen upad telesnega in razumskega delovanja. Starostna krhkost napoveduje slabše izide zdravljenja, poveča tveganje za razvoj kroničnih bolezni in prezgodnjo smrt ter možnost padcev in potrebo po pomoči drugih. Ob pridruženih boleznih, debelosti, sedečem načinu življenja, neustrezni prehrani in drugih nezdravih navadah so s staranjem pogojene spremembe v sestavi telesa še bolj izrazite.

Ključna vloga telesne aktivnosti in vadbe

Študije so pokazale, da je telesna pripravljenost neodvisen kazalnik tveganja za razvoj kroničnih bolezni. Za primer, debel posameznik, ki je tudi dobro telesno pripravljen, ima manjše tveganje, kot če je njegova telesna pripravljenost slabša. Vsekakor je smiselno težiti k obema, primerni sestavi telesa in sočasni dobri telesni pripravljenosti, pri čemer je ključna vloga telesne aktivnosti in vadbe. Če niste prepričani o ustreznosti svoje telesne vadbe, se obrnite na kineziologa, da vam bo pomagal s strokovnim vodenjem.

Docentka dr. Dorjana Zerbo Šporin, doktorirala na študijskem programu biologija, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, raziskovalka in visokošolska učiteljica na Univerzi na Primorskem, Fakulteti za vede o zdravju, študijski program aplikativna kineziologija. Najbolj se posveča vprašanjem v zvezi z interakcijo telesne aktivnosti in zdravja, predvsem v povezavi s fiziološkimi ozadji in spreminjanjem sestave telesa.
 

';