Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kako ste pa vi? Stresno?

Če se zavedamo ali ne, razvijemo svoj vzorec vedenja v stresnem obdobju. Žal je pogosto izrazita afiniteta do vedenjskega vzorca, ki ne podpira zdravih življenjskih navad. Te negativne vzorce je smotrno čim prej prepoznati, se soočiti z njimi in jih zamenjati.

Stresno obdobje navadno premagamo. Ko se ozremo nazaj, morda priznamo, da ni bilo preveč prijazno za telo. Dokler teh sprememb ni opaziti na kakšnem zdravniškem izvidu, v ogledalu ali zaznati v iskrenem prijatelju, navadno morda nezavedno nadaljujemo vzorec. Ali pa se odločimo. Po svoje. Po teoriji, ki je morda naravi in morda še komu bliže, lahko stresno obdobje olajšajo:

- zavedanje in razumevanje umiritev uma, osvoboditev živčne napeljave parasimpatikusa, aktivacijo pozitivnega mišljenja,

- nadzor vseh dejavnikov načina življenja,

- vadba, trening, fizična aktivnost – srednja fizična utrujenost za psihično bistrost,

- prehranska podpora, ki ne zavira, ampak spodbudi fiziološke procese,

- rastlinski prehranski dodatki, ki podprejo telo in delovanje nadledvičnih žlez,

- vodeni programi sprostitve.

Običajni manj prijazni vzorci vedenja v stresnem obdobju so znani, vendar prevečkrat zanemarjeni. Vzorci iz malomarnosti do našega telesa so ponavadi povezani s takšnimi in drugačnimi drogami, alkoholom, kajenjem, prenajedanjem, pretiranim gledanjem televizije ali neučinkovitim časom za računalnikom, nenadzorovanimi čustvenimi nihanji, občutki nemoči, pretiranim zapravljanjem ali drugačnim pretiranim vedenjem.

Glede na to, da kot fizioterapevtka, fiziologinja psihologijo razumem laže s fiziološkimi rezultati, prisegam na sprostitev uma, prehransko izbiro po metodi manj in tisto zelo dobro in na ključno, gibanje na zraku. V časovni stiski je tudi sosednji hrib zdravilo.

Umiritev uma in sprostitev telesa

Cilj relaksacijskih tehnik je ravno fiziološki odgovor na psihološki odgovor. Spodbuditev odgovora, ki je povsem nasproten stresnemu odzivu telesa. S sprostitvijo aktiviramo parasimpatični živčni sistem, za nekoga je to preprosto s spanjem pred televizorjem, branjem knjige ali z uporabo različnih sprostitvenih tehnik. Izraz relaksacijski odgovor sta potrdila profesor harvardske univerze in kardiolog Herbert Benson pri opazovanju delovanja telesa med meditacijo (Benson, 1975). S sprostitvijo v stresnem obdobju promoviramo vodilno vlogo parasimpatičnega živčnega sistema, ki je odgovoren za prebavo, dihanje in srčni utrip v mirovanju, počitku, vizualizacijo, meditacijo ali spanje. Medtem ko je simpatični živčni sistem odgovoren za reakcijo telesa v nevarnosti, je parasimpatični sistem odgovoren za »vzdrževanje«, povrnitev in obnovo telesa. Ni pomembno, katero tehniko sprostitve izberemo, meditacijo, molitev, progresivno relaksacijo, avtohipnozo, »biofeedback« ... Tisto, ki nam je blizu, ta bo delovala, delovala z enakim fiziološkim odzivom. Za dolgotrajni učinek relaksacije naj bi porabili vsaj pet do 10 minut na dan.

V fizioterapiji navadno izzivamo te fiziološke odzive z nasmehom, sproščenostjo terapevta in dihanjem. Ena izmed uporabnih dihalnih tehnik je dihanje s trebušno prepono ali tako imenovano diafragmalno dihanje. S spodnjimi navodili lahko poskusite sami.

Diafragmalno dihanje

1. Poiščite udoben, miren in lep prostor, kjer se uležete ali usedete.

2. Namestite se udobno, rahlo razmaknite stopala in noge, da sproščeno počivajo na podlagi.

3. Položite eno roko na trebuh in drugo roko na prsnico.

4. Vdihnili boste skozi nos in izdihnili skozi usta.

5. Osredotočite se na dihanje. Opazujte, katera roka se odmika pri vdihu.

6. Podaljšajte izdih in nežno izdihnite čim več zraka iz pljuč.

7. Vdihnite ob počasnem tihem štetju do štiri. Ko vdihnete, raztegnite trebuh. Ne dvigujte ramen ali prsnega koša.

8. Pri vdihu vizualizirajte ali občutite, kako topel zrak vstopi v telo, potuje po telesu in ogreje telo.

9. Zadržite vdih za sekundo, nato izdihnite, spet ob tihem odštevanju 4, 3, 2, 1. Ob izdihu potuje roka na trebuhu nazaj v središče telesa. Ob izdihu, ko zrak potuje iz telesa, vizualizirajte – izdihnite vso napetost in stres.

10. Ponovite nadzorovano dihanje, dokler ne boste občutili sprostitve v telesu (oziroma do štiri globoke vdihe, nato premor).

Za pravilno diafragmalno dihanje boste s fizioterapevtom natančno določili položaj trebušne prepone in osvojili pravilen trenažni vzorec, ki bo na treningih postal vaš instantni protistresni obred.

Potem pa odpremo vrata. Zavijemo v gozd. Hitra hoja. In že nežno počasi tečemo. Tako hitro, da bi lahko tekli ure in ure. Danes vsaj pol ure.

';