Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Je dobro počutje odvisno tudi od dobre prebave?

Prebavo bi lahko opredelili kot izredno kompleksen naravni proces, v katerem naša prebavila spreminjajo zaužito hrano v življenjsko pomembne sestavine; nastajajo vitamini, minerali, maščobe, aminokisline in ogljikovi hidrati. Morda se nam to zdi samoumevno, a je z medicinskega stališča občudovanja vredno.

Če se ta dogaja v bolj odročnih krajih, kjer je zelo vroče, lahko začnejo takšne težave ogrožati tudi naše življenje.

Od trenutka, ko pojemo grižljaj hrane ali popijemo požirek tekočine, do trenutka, ko odpadni produkti zapustijo naše telo, se dogaja marsikaj. Večinoma nas zanimata predvsem končni »točki«, saj smo pri njiju zavestno in aktivno udeleženi. Ostalo poteka v naših prebavilih po pravilih, neodvisnih od naše volje. Če se počutimo dobro, nas verjetno to dogajanje niti ne zanima. Če pa se soočamo z bolečinami v trebuhu, nas v predelu črevesja zvija, zbada, tišči in napenja ali pa se pojavlja driska oziroma smo zaprti, nas telo opozarja, da je nekaj narobe. Ne samo da so opisani znaki za nas boleči, velikokrat so tudi najmanj neprijetni za nas in našo okolico.

 

 

Kako izboljšati prebavo?

Jejmo počasi in redno. Naj bodo obroki, ki jih zaužijemo mimogrede, stoje ali celo med potjo v službo ali telovadnico, bolj izjema kot pravilo. Ne usedimo se pred televizijo s polnim krožnikom česa, kar smo na hitro zbrali v hladilniku. Morda tako dobesedno zbašemo v usta nekaj hrane, pri tem pa se sploh ne zavedamo, kaj smo pojedli in (pazite!) koliko. Vemo le, da smo začasno napolnili želodec in zadostili občutku lakote. Vendar hranjenje ni samo preskrba naših teles s hranili, je nekaj več. Blagodejni učinki sproščenega uživanja so del dobrega prehranjevanja. V današnjem hitrem tempu življenja je to lahko velikokrat nadgradnja − razkošje, vendar se lahko odločimo, da si vzamemo pri večini obrokov nekaj minut, se usedemo in zavestno zaužijemo hrano pred seboj. To je eden od načinov, kako pomagamo prebavi.

Ne goltajmo in prežvečimo vsak grižljaj. Tako ne požiramo preveč zraka, ki nam lahko kasneje povzroča težave, obenem pa omogočimo encimom, ki se sproščajo v ustni votlini, da opravijo svojo nalogo pri presnovi ogljikovih hidratov. Ta se začne že v ustih.

Pijmo dovolj tekočine. Eden od pomembnih vzrokov zaprtja je premajhen vnos tekočin.

Obogatimo prehrano z vlakninami. Vrsto dobrih lastnosti imajo. Dovolj vlaknin v prehrani blagodejno vpliva na prebavo, med drugim preprečuje zaprtje, nam daje občutek sitosti, pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja in vpliva na zniževanje holesterola.

Pomembno je, da količino vlaknin povečujemo postopno in ob tem povečamo tudi količino tekočin. Nenadno povečanje vnosa vlaknin lahko povzroči krče v trebuhu, napenjanje in vetrove. Ljudje smo različni. Živilo, ki povzroča težave nekomu, ni nujno, da jih bo tudi drugemu, zato preizkusimo in ugotovimo, kaj je za naše črevesje dobro.

Vsa rastlinska hrana vsebuje vlaknine, razlikuje se le v njihovi količini in sestavi. Več jih je v neolupljenem sadju (slivah, jabolkih, hruškah) in zelenjavi, polnozrnatem rižu, testeninah in kruhu, otrobih, oreških, semenih in stročnicah (fižolu, leči, grahu).


Foto. Getty Images

 

Ugotovimo, ali imamo alergijo na določeno hrano. Npr. laktozna intoleranca (alergija na mleko in mlečne izdelke) je eden pogostih vzrokov prebavnih motenj. Pod nadzorom se izvaja izločitvena dieta, pri kateri se izloči iz prehrane določeno živilo oz. skupina živil za določen čas. Nato to živilo ponovno uvedemo in opazujemo odziv telesa. Kot vidimo, imajo naša prebavila zelo pomembne naloge; pretvarjajo hrano v snovi, ki jih naše celice lahko uporabijo, izločajo nepotrebne in odpadne produkte iz telesa in so naš obrambni sistem. V črevesju je namreč velikansko število do zdravja prijaznih bakterij. Ob porušenem ravnotežju v tem »ekosistemu« nas začnejo pestiti najrazličnejše težave, zato je zelo pomembno, da je črevesna flora neokrnjena.

Ob težavah ji pomagamo s probiotiki. V lekarnah in specializiranih trgovinah je na voljo veliko pripravkov, ki nam lahko pomagajo pri prebavnih motnjah. Povprašajmo natančno in proučimo deklaracije na izdelkih. A najprej še enkrat preberimo in upoštevajmo osnovne nasvete za dobro prebavo.

Ne pozabimo na redno gibanje.

 

Najpogostejše prebavne motnje

Napenjanje je poleg spahovanja, vetrov, napihnjenosti in bolečin v trebuhu pogost simptom, ki nastane zaradi plina v trebuhu. Težave so velikokrat neprijetne, vendar redko resne. Navzočnost plina v prebavilih je popolnoma normalna, vendar je količina pri ljudeh različna. Nastane pri požiranju in pri razgradnji določenih hranil v črevesju. Če prehitro požiramo hrano in pijačo, še zlasti gazirano, vnašamo v želodec več zraka. Med hrano, ki povzroča nastanek več plina, sodijo nekatera zelenjava (fižol, brokoli, zelje, brstični ohrovt, čebula, artičoke, beluši), krompir, sadje (jabolka, hruške, slive), žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica, ječmen, oves, rž), sladke pijače, mleko in mlečni izdelki, sladila (sorbitol, manitol, ksilitol). Pomagamo si lahko s spremembo v prehrani in zmanjšanim požiranjem zraka.

Zaprtje

Zdravi ljudje naj bi odvajali od trikrat na dan do enkrat na tri dni. Če je odvajanje oteženo ali manj pogosto, govorimo o zaprtju. Zaprtje ima mnogo vzrokov in dejavnikov, ki se med seboj prepletajo, zato preventivno pa tudi ko nas že pesti ta težava, upoštevajmo že napisane predloge. Poleg njih bodimo pozorni na zdravila, ki lahko vplivajo na delovanje prebavil. Popijmo dovolj vode in napitkov z magnezijevimi solmi in se redno gibajmo. Obenem pa sledimo dnevnemu ritmu telesa in si tudi za to vzemimo dovolj časa.

Kdaj do zdravnika?

Kadar pa težave kljub dietnim ukrepom, spremembam načina življenja in primernim izdelkom vztrajajo in se ne zmanjšujejo, poiščimo zdravniško pomoč. Prav tako ne odlašajmo z obiskom pri zdravniku ob hudih bolečinah v trebuhu, novonastalem hudem zaprtju, izgubi apetita, hudem bruhanju in driski ali krvi v blatu.

Razumna skrb tudi za dobro in urejeno prebavo je torej nujno potrebna pomoč našemu telesu v njegovem večplastnem delovanju in ne nazadnje brez dobre prebave ni dobrega počutja.
 

';