Hrana in pijača na Franji
Nasveti organizatorjev Maratona Franje BTC City
Pravilno pitje in prehranjevanje postane na daljših vožnjah zelo pomembno. Izkušeni kolesarji vse opravijo kar na kolesu. Če tega nismo vajeni in nam povzroča težave z ravnotežjem in držanjem smeri, pa storimo najbolje, če se na okrepčevalnih postajah ustavimo in v miru pojemo kako energetsko ploščico, spijemo napitek in napolnimo bidone ter nato vožnjo nadaljujemo. Na vožnjah, ki trajajo več kot eno uro, je priporočljivo piti elektrolitske napitke (izotonike). V toplem vremenu velja pravilo, da je potrebno na uro spiti od 500 do 600 mL napitkov. Čista voda je za dolgotrajne napore neprimerna, ker nima dovolj elektrolitov (soli), katere izgubljamo s potenjem. Pri kolesarstvu je v vročem vremenu nevarnost dehidracije izredno velika, saj se pot zaradi gibanja zraka zelo hitro suši. Žeja pa je nezanesljiv občutek in se pojavi z zaostankom, ko smo izgubili že več kot 1% telesne vode in smo torej dehidrirani. Dehidracija postane ogrožujoča in telesna aktivnost praktično nemogoča, ko izgubimo 3 do 4% telesne vode. Navadno ob tem izgubimo tudi veliko soli (elektrolitov), kar vodi do krčev in lahko tudi do bolj resnih nevroloških težav. Dehidracija nam lahko kaj hitro prijetno kolesarjenje spremeni v nočno moro, ko se nam vsak kilometer zdi daljši. Na okrepčevalnih postajah boste letos našli slane krekerje- privoščite si jih, ker vam bodo vrnili s potenjem izgubljeno sol.
Kar se tiče primerne prehrane, so najboljša izbira ogljikovi hidrati. Na okrepčevalnih postajah jih boste našli v obliki piškotov in energetskih ploščic. Če boste čakali na lakoto, bo prepozno. Jesti je potrebno začeti že po prvi uri kolesarjenja. Najbolj se bo obneslo, če boste redno uživali manjše prigrizke. Tako se boste izognili občutku polnega želodca in preprečili marsikatero prebavno težavo. Med naporom se izogibajte sadju (predvsem bananam), ker za prebavo potrebuje precej časa in lahko povzroča težave z želodcem. Od sadja so primerni le citrusi (npr. pomaranče), ki vas osvežijo ter suho sadje. Ne hitite mimo okrepčevalnih postaj- davek, ki ga boste plačali zaradi dehidracije in izpraznjenih energetskih zalog bo lahko velik.
Na energetske depoje zadnjih šest ur pred naporom vplivamo lahko le delno, zato je zelo pomemben obrok večer prej. Nepravilen obrok pred dirko lahko v vročem vremenu naredi veliko slabega. Jejmo predvsem hrano, bogato z ogljikovimi hidrati. Primerna večerja je naprimer krožnik testenin ali riža s paradižnikovo omako, na žaru pečeno pusto meso z malo zelenjavne priloge ter sveža solata. Za sladico si privoščimo jabolčno pito ali kos sadja. Ne pozabimo na dovolj tekočine. Na dan dirke moramo jesti vsaj 3 do 4 ure pred štartom, sicer bomo šli na kolo z občutkom balona v trebuhu. Profesionalni kolesarji navadno pred štartom pojedo zmeren krožnik testenin z žlico olivnega olja in malo parmezana. Obrok pred maratonom naj ne bo presladek, ker slednji povzroči porast inzulina v krvi in nas naredi nepripravljene na napor. Poleg tega pa sladkor povzroči kopičenje vode v želodcu in nam povzroča nelagoden občutek napihnjenosti. Skrbite za čisto okolje in ovitkov energetskih ploščic in gelov ter praznih bidonov ne mečite na cesto. Poleg tega je v prejšnjih letih na Franji kar nekaj kolesarjev padlo, ker jim je na ovinkih spodrsnilo na odvrženih ovitkih.
Povzeto iz uradne Franjine spletne strani
