Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Fizioterapija za tekače

Dolgoročno so fiziološke pridobitve z rednimi treningi izjemno koristne za zdravje, kljub temu pa se pri tej bistri športni izbiri zdravljenja lahko pojavijo ovire. Začasne, nekatere ogroža pojav kroničnosti. Športne poškodbe. Incidenca tekaških poškodb je po 1000 urah treninga v 17,8 odstotka ravno pri tekačih začetnikih in 7,7 odstotka pri rekreativnih tekačih. Takšne poškodbe ne prizadenejo le same zmogljivosti za športne in dnevne aktivnosti, ampak vplivajo tudi na psihološko počutje športnika. Številne tekaške poškodbe so lahko tudi posledica startnega mišičnega neravnovesja, na primer med mišičnimi dejavniki tveganja za tekaške poškodbe je pogosto tudi mišično neravnovesje medeničnih mišic.

V praksi pa tekači večinoma pokličejo fizioterapevta za športno masažo v petih pogostih okoliščinah:

1. boleč zunanji del kolena

Pri sindromu iliotibialnega traku se pojavi bolečina na zunanji strani kolena, predvsem pri hoji navzdol, lahko pa tudi pri pokrčenju ali iztegu kolena. Iliotibialni trakt je dolga kitasta struktura od kolka do kolena, sodeluje pri iztegu kolena, premikanju noge vstran, stabilizaciji telesa ... Zaznavna je šibkost pri odmiku noge vstran. Če se sindrom ne odpravi, lahko vodi do kroničnih bolečin v kolku in kolenu. V fizioterapiji v tem primeru prevladujejo terapevtske metode raztezanja, odpravljanja mišičnega neravnovesja, krepitev oslabelih mišic, korekcija drže, in krepitev mišic za korekcijo biomehanske dinamike. Obravnava, vključno s počivanjem in rehabilitacijo, poteka približno dva meseca. Zaključek sezone, za nekatere zimski čas, je lahko ustrezen za tekaški premor oziroma opisano rehabilitacijo (predvsem za doseg mišične simetrije) ter idealen čas za druge zimske aktivnosti, ki bodo dobre za mišice, športni napredek in sprostitev.

2. boleča ahilova tetiva

Tendinopatija ahilove tetive je degenerativna bolezen, za katero sta značilni bolečina in oteklina v predelu tetive. Med biomehanske dejavnike, povezane z ahilovo tendinopatijo, spada predvsem abnormalna biomehanika spodnjih udov in velja kot dejavnik tveganja za ahilovo tendinopatijo. Je posledica čezmernega ponavljajočega se pritiska na nogo. Verjetnejša je pri tekačih, moških srednjih let. Zavzema 8–15 odstotkov vseh poškodb rekreativnih tekačev. Je pogosta poškodba pri športih, ki vsebujejo cikel raztezanje-skrčenje, kot so tek ali poskoki.

Glavni simptom je bolečina, ki se lahko pojavlja med aktivnostjo ali med počitkom, značilna pa je jutranja togost, bolečina pri prvih korakih. Ekstrinzični dejavniki za nastanek bolečine so nezanesljiva podlaga (spolzka tla, korenine), neprimerna obutev, napake pri treniranju, nekatera zdravila (protimikrobna zdravila za zdravljenje infekcij, ki jih povzročijo mikroorganizmi). Dejavniki, na katere ne moremo vplivati, intrinzični, so prejšnje poškodbe, starost, genske variacije, moški spol, povečana maščobna masa in metabolne nepravilnosti, predhodne tetivne abnormalnosti, zelo pogosto neelastičnost mečne mišice triceps surae, hormonski status, abnormalna biomehanika spodnjih udov. S fizioterapijo je mogoče sprostiti zategnjena tkiva in odpraviti mišično neravnovesje. V nekaterih primerih je treba ugotoviti izvor težav in okrepiti oslabelost mišic.

3. bolečina okrog kolena

Burze so normalno prisotne vrečke s tekočino, obsklepne blazinice med tetivami in kostmi, ki omogočajo bolj gladko gibanje. Pri preobremenitvi se burze lahko vnamejo, kar povzroča bolečino pri premikanju sklepa, govorimo o burzitisu. Burze pri tekačih, ki so najbolj dovzetni za burzitis, so trohanterna burza v kolku, pogačične burze in retrokalkanearna burza v gležnju. Povzročitelji so večinoma neustrezna tekaška tehnika, biomehanske neprimernosti in neprimerne tekaške copate. Burze se lahko okužijo, kar vodi v kronični burzitis. Če je burzitis v kolenu, bo klečanje boleče. Fizioterapevt vas lahko po pregledu nauči, kako pravilno okrepiti oslabele mišice in naravno zagotoviti ravnovesje. Če to ni več mogoče, vam lahko svetuje uporabo ortopedskih pripomočkov (različni vložki). Čas rehabilitacije je pri kolčnem ali kolenskem burzitisu krajši, do dveh tednov, medtem ko rehabilitacija gleženjske burze zahteva več časa. Pri okuženi burzi je čas rehabilitacije manj predvidljiv, lahko mesec ali dva.

4. boleča mišica

Mišične mikrorupture ali rupture delimo v več stopenj. Pri nategu gre za prevelik razteg mišičnih vlaken. Zaznavni so lahko manjši in večji nategi do natrganin mišice. Nateg in natrganost mišice je običajno posledica nenadnega silovitega raztezanja ali krčenja (na primer ob nenadni spremembi smeri ali hitrosti), utrujenosti, nepravilne tekaške tehnike, pretreniranosti in/ali neustreznega ogrevanja pred treningom. Pri tekačih so za to najbolj dovzetne mečne mišice, zadnje stegenske mišice in sprednje stegenske mišice. Simptomi so oteklina, morebitna rdečina, omejeno gibanje in zbadajoča bolečina ob pritisku. Ob pretrganju mišice je bolečina močna, premikanje je nemogoče, v trenutku poškodbe je lahko slišen pok. Če lahko po lažjem nategu na naslednjem treningu nizko intenzivno tečete, fizioterapevtska obravnava ni nujna. Če je bolečina zaznavna še pri naslednjih treningih, je smotrna fizioterapevtska obravnava. Če zanemarimo fizioterapevtsko rehabilitacijo, se nastale mikrorupture ali rupture razvijejo v manj elastično brazgotinsko tkivo, ki omejuje elastičnost mišice, športni napredek ter lahko poveča možnost in/ali resnost nadaljnjih športnih poškodb.

5. ko lahko vse boli in ko telo kliče po regeneraciji

Utrujenost, pretreniranost. Dandanes, še zlasti v garaški miselnosti, je predvsem v rekreativni populaciji pogosto prisoten začaran krog pretreniranosti. Ta se kaže v stalni rahli utrujenosti, nespečnosti, brezvoljnosti …, ki lahko privede do kronične utrujenosti in izčrpanosti. Drugi znaki pretreniranosti so lahko še vztrajna bolečina v nogah, vztrajna bolečina v mišicah in sklepih, pomanjkanje teka in upad telesne mase, zmanjšanje zmogljivosti in redni prehladi in druge okužbe dihal. Če napor povečujemo, hkrati pa opazimo zmanjšanje telesne zmogljivosti in/ali poslabšanje zdravstvenega stanja, smo verjetno na padajočem delu krivulje pretreniranosti. V tem primeru moramo takoj prenehati trenirati in dati telesu možnost, da se spočije in obnovi. Čar uspešnega športnika je prepoznati in pravočasno ukrepati ob znakih pretreniranosti ter poiskati za telo primerno obliko dostopne regeneracije.

Torej, športno s posluhom zase. Zaključka ne bi mogla povzeti bolje, kot ga je tekačica Helena Javornik: »S tekom naj tekači razbijejo stres, ne pa da ga dodajajo.« Če bi fiziologija govorila, bi verjetno te besede glasno potrdila.

Dr. Mojca Amon je vodja centra Motionfit, fizioterapevtka, športna fiziologinja, doktorica znanosti.
 

';