Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Črevesje. Je to najpomembnejši organ?

Mikrobiološki kotiček našega telesa. Izjemno kompleksen sistem, ki po številu presega število telesnih celic človeka za desetkrat.

Mikroorganizmi so pomemben del našega telesa in dobro je, da ga čedalje bolj spoznavamo. Še več, gre za vroče in hitro razvijajoče se področje sodobne znanosti. Ta razvoj je omogočila z visoko tehnologijo in prefinjenimi analitičnimi tehnikami. Takšen znanstveni pristop pri raziskavah »pozabljenega organa« nam odpira nove in osupljive poglede na mnoga bolezenska stanja modernega človeka. Ste si kdaj mislili, da bi lahko s spreminjanjem prebivalcev črevesja vplivali na poapnenje žil, sladkorno bolezen, celo shizofrenijo?

Nekaj osnov

Izraz »pozabljeni organ« je povzet iz enega izmed zapisov, v katerem poskušajo znanstveniki laikom poudariti izjemen pomen mikroorganizmov ali sodobneje povedano mikrobiotov, ki živijo v črevesju posameznika. Včasih smo ta »pozabljeni organ« imenovali črevesna flora. Ker pa med mikrobiotično populacijo štejemo tudi druge normalne prebivalce črevesja, kot so na primer nekatere glive in celo virusi, je sodobno poimenovanje za ta mikro ekosistem preseglo izraz »flora«. Pravzaprav govorimo o izjemno kompleksnem sistemu, ki po številu presega število telesnih celic človeka kar za 10-krat. Skratka, gre za številko, ki je ne moremo kar tako ignorirati, ker je del našega telesa in našega življenja. Še manj pa zasluži, da se do nje diletantsko vedemo in napadamo svoje črevo z različnimi primitivnimi »čistilnimi« akcijami, ki rušijo naravno ravnovesje našega telesa. Kakršno koli že je! Sistem je preveč prefinjen, da bi prek njega lahko vplivali na svoje zdravje na primer s klistiranjem in podobnimi metodami.

Temelji zdravja so v otroštvu

Človeški mikrobiom se razvija v zgodnjem otroštvu in zdi se, da se že takrat nastavijo zametki mikrosistema, ki pozneje v življenju vpliva na izražanje bolezenskih stanj. Kritični pogled na pomen zgodnjega razvoja črevesne mikrobiote celo nakazuje, da imajo vse poznejše intervencije, ki so usmerjene v spreminjanje črevesnih mikroorganizmov, omejeno učinkovitost.

 

 

Torej še en dokaz, da nam je zdravje v veliki meri položeno že v zibelko. Pri rojstvu so prebavila praktično sterilna. V dojenčkova prebavila se postopno naseljujejo črevesne bakterije matere in dojenčkovega okolja. Pomemben vpliv ima tudi hranjenje. Tudi zato se pediatri s področjem prehrane dojenčkov še posebej ukvarjajo in poskušajo ta spoznanja tudi prenesti v strokovna priporočila za prehrano otrok.

Mikrobiota majhnega otroka se precej individualno razvija do starosti dobrih dveh let, ko v grobih obrisih že dobi karakteristike prebivalcev črevesja, ki bodo posameznika spremljali vse življenje. Do pozne starosti. Gre torej za zelo individualno nastavljen sistem, ki se nato v življenju spreminja v interakcijah z načinom prehranjevanja, zdravstvenim stanjem posameznika, nanj pa vpliva tudi socialno-ekonomski status posameznika.

Vplivi na mikrobioto

Glede na izrazito individualen razvoj črevesne mikrobiote je že na prvi pogled jasno, da z enakimi posegi, kot je na primer uživanje istih probiotikov, pri individualnih nastavitvah črevesnega ekositema učinki verjetno ne bodo enaki. Še posebej je to izraženo pri bolnikih, ki imajo na primer prebavila prizadeta na različnih ravneh ali pa jim kakšen del manjka zaradi operativnih posegov. Sestava mikrobiote je namreč na vsakem delu črevesja različna. Mikrobiološko naseljevanje se začne že v želodcu, mikro prebivalci v zgornjem delu črevesja so sicer bolj redki in imajo specifične lastnosti, ki jim omogočajo, da so odporni na težke razmere življenja v zgornjem delu prebavil (kislo okolje, žolč, sekreti iz trebušne slinavke in celic tankega črevesa ...).

 

Število mikroorganizmov se nato povečuje proti koncu tankega črevesja in se močno poveča v debelem črevesju. Tam se spremeni tudi tip bakterij, čedalje več je takšnih, ki jih imenujemo anaerobne in so prilagojene na trdo življenje v okolju, kjer je zelo malo kisika. Da je zgodba še bolj zapletena, so nekateri mikroorganizmi bolj doma na črevesni steni, drugi pa bolj v lumnu črevesja. Z lokacijo je seveda povezana tudi njihova vloga v telesu, in ko želimo z zunanjim vnosom prebiotikov, probiotokov in drugih podpornikov črevesnega mikrosistema podpreti zdravje posameznika, vplivati na potek bolezenskih stanj ali celo podpreti okrevanje po hudih telesnih naporih v vrhunskem športu, je verjetno prava pot, da se najprej seznanimo z individualnimi značilnostmi posameznikove mikrobite. Raziskave individualnih značilnosti mikrobite v zdravju in bolezni ter nove terapevtske možnosti, ki jih ta spoznanja omogočajo, so vroče in obetajoče področje medicine. Obeta nam nove možnosti, s katerimi lahko podpiramo zdravje in obvladujemo kronične bolezni.

Kaj pa nam preostane do takrat, ko bodo ta spoznanja prišla do klinične prakse ali celo do našega krožnika? Predvsem skrb za primerno prehrano najmlajših in zmernost ter za kakovostno prehrano na našem krožniku. Na primer kislo zelje, s katerim boste poceni in z normalno hrano vnesli v telo probiotike. Če ste rastli v okolju, kjer so kislo zelje pridelovali doma, imate tudi veliko možnosti, da so to »vaši« probiotiki.

';