Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Čim hitreje nad bolečino

Toliko kot je ljudi, toliko je različnih občutenj bolečine. Vsi pa smo si enotni, da gre za neprijeten občutek. Bolečina nam sporoča, da je telo poškodovano ali da mu grozi okvara. Njeno poslanstvo nas je opozoriti, da se moramo »ustaviti« in nekaj spremeniti. Možgani nam včasih sprožijo refleksni odgovor in tako sporočijo naši roki, ki se je dotaknila vroče plošče, da se takoj odmakne.

Naše telo zazna bolečino šele, ko bolečinski receptorji pošljejo signale v možgane. Vendar to ni preprost, poenoten proces, ki bi se odvijal enako po vsem telesu. Koža ima na primer zelo veliko živčnih receptorjev, zato lahko zelo natančno ugotovimo, kje je mesto poškodbe in celo, ali je vzrok poškodbe vbodna rana ali pritisk, vročina ... Nasprotno pa naše črevesje zelo težko in nenatančno zaznava bolečinske signale in lahko se zgodi, da sploh ne čutimo bolečine. Bolečina se lahko prenaša v druge dele telesa. Lahko se zgodi, da čutimo bolečino ob srčnem infarktu v vratu ali čeljusti in še marsikje drugje.

Bolečina je lahko ostra ali topa, občasna ali trajna, utripajoča ali enakomerna, na enem mestu ali pa jo čutimo po vsem telesu. Tudi intenzivnost je lahko zelo različna, od neznatne do neznosne. Zdravniki jo merijo le na podlagi vprašanj, saj ni nobenih laboratorijskih preiskav. Ljudje pa se med seboj zelo razlikujemo glede prenašanja bolečine. Zdravniki vedno poskušajo ugotoviti tako telesne kot tudi duševne vzroke bolečine, saj je ne povzročajo le kronične in akutne bolezni in poškodbe, ampak tudi duševna bolezen, kot sta na primer depresija ali anksioznost. Psihološki dejavniki lahko tudi povečajo ali zmanjšajo intenzivnost bolečine, ki jo je povzročila telesna poškodba. Zmožnost prenašanja bolečine se spreminja z razpoloženjem, osebnostjo in okoliščinami. V razburjenju med tekmo lahko športnik hude poškodbe sploh ne opazi, bolečine pa se bo zelo dobro zavedal takoj po tekmi, še posebno če je njegovo moštvo izgubilo. Bolečina se lahko spreminja celo s starostjo. Ko se ljudje starajo, manj tožijo zaradi bolečin. Morda zato, ker se zaradi telesnih sprememb občutek bolečine z leti zmanjšuje. Po drugi strani pa je mogoče, da so starejši ljudje preprosto bolj stoični kakor mlajši.

Ljudje trpimo zaradi različnih vrsto bolečin. Med najpogostejše sodi nevropatična bolečina, ki jo povzroča nenormalnost kjer koli vzdolž živčne poti. Pogoste so tudi bolečina po operaciji, bolečina pri raku in bolečina, povezana s psihičnimi motnjami. Glede na dolžino trajanja zdravniki razlikujejo kronično bolečino, ki traja tedne ali celo mesece, in akutno bolečino, ki se začne nenadoma in navadno ne traja dolgo. To je bolečina, ki jo pogosto občutijo športno aktivni ljudje, če dobijo športno poškodbo (npr. zlom).

Bolečine lahko lajšamo različno, seveda glede na njihov izvor in vrsto. Večina nas najpogosteje poseže po nesteroidnih protivnetnih zdravilih, kot je na primer aspirin, ki lajša bolečine že več kot 115 let. Nesteroidna protivnetna zdravila se med seboj razlikujejo po hitrosti začetka delovanja in trajanja protibolečinskega učinka. Seveda je v tistem trenutku, ko nas boli, vsaka minuta dolga in zato je zelo zaželeno, da nam protibolečinsko zdravilo začne čim prej lajšati bolečino.

';