Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Celična rehabilitacija

Celični pristop k zdravju se kaže v razumevanju, da na celice, tkiva in organe vplivajo notranje in zunanje okolje celice, zgradba njene membrane, povezave, signalne poti, encimsko delovanje in proizvodnja energije znotraj celic. Osnovni celični pristop k zdravju zajema zaužitje zadostne količine hranil nujnih za celično delovanje. To zajema poleg ustrezne raznovrstno uravnotežene in zadostne prehrane predvsem antioksidante, ki celične strukture varujejo pred škodo, ki jo povzročajo ravno visoke ravni sladkorja v krvi, strupi in vnetja. Če ni drugega razloga, nas morda pred prehransko razvado naslednjega dne obvaruje ta mikroskopski delček mozaika ali premislek o tem.

Kako deluje celica

Ena najbolj osnovnih funkcij življenja sredi čudovitih vzponov in prelestnih padcev je vzpostavljanje notranjega miru, ravnovesja, kljub vsem takšnim in drugačnim zunanjim dražljajem. Lahko bi si s življenjskim razumom tako poenostavljeno pojasnili tudi delovanje našega telesa. Ena najbolj osnovnih funkcij je ustvarjanje notranjega ravnovesja, homeostaze, sposobnosti ohranjati stalno in uravnavano notranje okolje. O tem smo pred časom že pisali v naši rubriki. Nadaljujemo s celično vzgojo, s prehrano.

Za začetek, kako deluje celica? Eden ključnih komunikacijskih mehanizmov za doseg celične homeostaze se imenuje natrij-kalijeva črpalka, ki je del celične membrane. Ta črpalka za ione, ki jih vsrka v celico, izčrpa iz celice druge ione. Tako pripomore k ohranjanju treh pomembnih značilnosti celic: električni potencial v mirovanju, pH in celični volumen. Celična črpalka igra tudi pomembno vlogo v drugih celičnih funkcijah, med drugim celični komunikaciji, varovanju antioksidantov in regulaciji drugih pomembnih celičnih ionov. Za takšno delo uporabi črpalka okoli 33 odstotkov celične energije na dan. Pri živčnih celicah je to še bolj kritično, saj je odgovorna za skoraj 70 odstotkov energijske porabe živčne celice. Poškodba te črpalke lahko resno vpliva na zdravje celice.

Natrij-kalijeva črpalka se lahko poškoduje različno. Na primer, nič ji ne koristimo z nepotrebnim in čezmernim vnosom kruha ali sladic. Povišanje krvnega sladkorja (hiperglikemija, ki se pojavi po večjem vnosu hrane z visoko vsebnostjo sladkorja ali pri diabetesu) spodbudi produkcijo vnetnih beljakovin, poveča oksidativno škodo in privede do vezave glukoze na celične beljakovine. Kateri koli od naštetih mehanizmov lahko privede tudi do poškodovanja natrij-kalijeve črpalke.

Druga načina, kako se lahko črpalka poškoduje, sta oksidativna škoda in pomanjkanje kisika (hipoksija). Za normalno delovanje celice je potreben kisik. Ko ni na voljo dovolj kisika, to privede do večjih poškodb tkiva in ne nazadnje lahko tudi do odmrtja tkiva. Na drugi strani pa močno reaktivne molekule s kisikom vodijo do presežka prostih radikalov ali oksidativne škode. Tukaj se pokaže pomen zaužitih antioksidantov.

Podrobneje, za ustrezno delovanje mora telo ohranjati ustrezno kislo-bazično (pH) ravnovesje v krvi in telesnih tekočinah. Že omenjeni in splošno znani prehranski presežki lahko porušijo pH, kar je po nekaterih raziskavah lahko povezano tudi s pojavom revmatizma, artritisa, osteoporoze ...

V iskanju ravnovesij

Večina ljudi z ustreznim življenjskim ravnovesjem z lahkoto doseže tudi pH-ravnovesje v krvi in drugih telesnih tekočinah. In sicer z izbiro več hrane, ki telo posplošeno bolj alkalizira kakor zakisa. Če povzamemo, alkalno prehranjevanje zajema predvsem več zelenjave, sadja in stročnic ter izogibanje čezmernemu vnosu sladkorjev, zrn, presežku mesnega vnosa, presežku mlečne hrane in nadzor nad vnosom vseh oreščkov, razen lešnikov. Pri tem je pomembno, da poudarimo razliko med kislo hrano in hrano, ki ima učinek kisline v telesu. Takšen primer so citrusi, limone, ki so kislega okusa, vendar delujejo alkalno na telo. Kar je pomembno, je, kako hranilo konča v telesu. Na primer, zaužiti citrusi se v telesu presnavljajo v svojo osnovno obliko (citrate), lahko se pretvorijo tudi v drugo obliko alkalne oblike (bikarbonate). Poleg alkalne izbire prehranjevanja je vredno omeniti pomen mineralnega vnosa, ki se povezuje s citrati, karbonati, in druge snovi, ki ravno tako pripomorejo k alkalizaciji pH-ja. Raziskave poročajo tudi o povezavi zaužitih alkalnih mineralov in bolečine v križu (Vormann in sodel., 2001). V raziskavi so pacienti po štirih tednih uživanja alkalnih supermineralov ocenili statistično značilno manjšo bolečino v križu (76 od 82 pacientov). Opažanje je bilo vzporedno s spremembo vsega pH-ja krvi. Dodatki s sestavinami alkalnih mineralov tako lahko vplivajo na zmanjšano zaznavo bolečine, iz česar lahko predvidevamo, da uravnavanje pH-ja krvi lahko pripomore k odpravljanju bolečine.

Poleg teh je zadosten vnos raznovrstne zelenjave ključen korak pri zagotavljanju ustreznega kislo-bazičnega stanja krvi. Na voljo je tudi dehidrirana različica temne zelenjave, ki jo lahko primešamo vodi, soku, na primer ječmenova trava, pšenična trava, alge (chorella, spirulina) zagotavljajo možnost izbire nasičenih dobrih fotokemikalij, predvsem karotena, klorofila.

Proti stresu s sproščenostjo

Temu sledi naš kontrolni, avtonomni živčni sistem, ki uravnava nezavedno živčno delovanje. En del tega simpatičnega živčnega sistema stimulira, reagira ali odgovarja s posebnim, »fight or flight« odzivom. Na drugi strani je parasimpatični živčni sistem odgovoren za obnovo. V stresu simpatični živčni sistem prevlada nad parasimpatičnim. Kri usmerja iz krvnega obtoka in energijo iz prebavil v mišice in možgane. Zato je sposobnost rednega dosega sproščenosti zelo pomembna za odpravljanje stresa in izboljšanje prebave. In ne le za celice, za življenje. Preprosto, ker celice delujejo – vsak dan.

';