Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Z jogo smeha do večje ustvarjalnosti

Jogo smeha je ustvaril zdravnik indijskega rodu dr. Madan Kataria, ki je leta 1992 s svojo raziskavo ugotovil, da naše telo ne ločuje med naravnim in umetnim smehom. S tem pa kljub temu dobimo iste psihološke in fiziološke koristi kakor pri resničnem oziroma pogojnem smehu. Ustanovil je prvi smejalni klub, v katerem se smejijo brez pripovedovanja smešnih zgodbic in šal (t. i. umetni smeh), ampak opravljajo vadbe smeha, ki se začnejo s ploskanjem in govorjenjem besed »ho ho, ha, ha, ha«, nadaljujejo pa s smejalnimi vajami in vajami joge. S to vadbo v sebi spet odkrijemo naravno otroško igrivost in veselje do življenja, ki smo ju izgubili z leti zaradi odraščanja, vpliva okolja in družbe.

V Sloveniji vadba joga smeha pridobiva svojo prepoznavnost predvsem v zdravstvu, kjer so bile narejene številne raziskave o vplivu joge smeha na zdravje ljudi. Med drugim je ena izmed raziskav prinesla tudi implementacijo joge smeha v javno zdravstvo, saj od leta 2014 lahko bolniki med dializo na oddelku za dializo Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani opravljajo vadbe joge smeha. S tem je Slovenija postala druga svetovna ustanova in prva evropska klinična ustanova, ki izvaja jogo smeha med dializo.

Čeprav velikokrat ustvarjalnost povezujemo z umetnostjo in manj s podjetništvom, je zelo pomembna tudi v organizacijah, ki želijo stopnjevati svojo inovativnost pred drugimi konkurenti. Zato je zelo pomembno, da podjetja z uspešnim pristopom spodbujajo ustvarjalne procese posameznika v organizaciji, kajti le posameznik s svojimi idejami, ki so plod njegovega ustvarjalnega procesa, pomeni za organizacijo potencial za boljšo inovativnost.

Vendar ravno zelo hiter življenjski tempo, nasičenost z različnimi informacijami in stresnimi okoliščinami in omejitvami (lahko) vpliva na izražanje posameznikove ustvarjalnosti. Nesmiselno je pričakovati, da bo iz nas vrela ustvarjalnost, ko spijemo dve kavi, zavihamo rokave in se lotimo dela. Dejstvo je, da ko je človek miren in sproščen, so njegovi ustvarjalni procesi plodnejši.

Pomembna dejavnika pri sproščanju sta ravno humor in smeh. Ta vrsta sproščanja je vsem nam vsak dan na dosegu rok, a se povprečen odrasel človek (za)smeji le petkrat do 15-krat na dan, medtem ko se otroci kar 400-krat. Da bi se več smejali in našemu telesu in umu povrnili otroško igrivost, veselje in energijo, ki so pomembni za naše (ustvarjalno) delovanje, lahko izvajamo vadbo jogo smeha, ki drugače, a uspešno poskrbi za naše fizično in psihično zdravje ter spodbudi posameznikov ustvarjalni proces.

Pri vadbi joge smeha se prepletajo trije elementi: vaje joge, dihanje in smeh. Gre za skupinsko vadbo, pri kateri zaradi petja, plesa, igranja in smejanja ter govorjenja zlogov »ho ho ha ha ha« med samo vadbo umeten smeh počasi postane pravi in nalezljiv. S kombinacijo vseh naštetih elementov dosežemo odličen rezultat, ki se pozna na posameznikovi sproščenosti, zdravju in počutju. Z vadbo znova izrazimo naravno veselje do življenja, ki smo ga občutili že v otroštvu, a smo ga zaradi različnih vplivnih dejavnikov (družbe, okolja in odraščanja) izgubili.

V nedavni raziskavi v okviru magistrske naloge Andreje Boštjančič z naslovom »Vpliv sproščanja na ustvarjalnost posameznika« smo proučili vpliv tehnike sproščanja, joge smeha, na ustvarjalnost posameznika.

Vpliv joge smeha na ustvarjalnost smo raziskali s skrbno načrtovanim poskusom v skupini, ki je izvajala jogo smeha, in v kontrolni. Ugotovili smo, da so udeleženci, ki so izvajali jogo smeha pred testom ustvarjalnosti, imeli za kar 40 odstotkov boljše izide kakor tisti, ki se joge smeha niso udeležili.

Raziskava je tudi pokazala, da je joga smeha pri posamezniku zmanjšala vpliv zaviralnih dejavnikov ustvarjalnosti (predvsem strahu), izboljšala psihično-fizično stanje (boljše telesno in duševno počutje, bolj smo umirjeni in sproščeni in bolj zbrani) in aktivnosti (manj stresa, zmožnost smejanja brez razloga) posameznika ter vzpostavila pozitiven odnos do timskega dela (občutek večjega zaupanja, pozitivna energija, povečanje želje po timskem delu). Hkrati se je vzpostavilo ustvarjalno okolje, kjer se prepletajo prijateljstvo, varnost, zaupanje in igra. V takem okolju so posamezniki odprti za delitev najbolj norih idej, pripravljeni pa so zanje tudi več tvegati.

Pri jogi smeha gre za vrsto sproščanja, ki v naše življenje prinaša veselje in energijo. Izboljša se počutje, ustvarja sproščeno in pozitivno razpoloženje, ki pri posamezniku spodbudi izražanje ustvarjalnosti, hkrati pa v podjetju krepi inovativno kulturo in klimo podjetja, ki pomeni prvi korak k uspešnemu izvajanju inovacijskega procesa v podjetju.

';