Statično kolesarjenje je (tudi) zabavno
Kolesar od glave do pete nikoli ne neha kolesariti. Drži pa trditev, da je kolesar postal zelo prilagodljivo bitje. Vremenski vplivi mu določajo način vadbe in različno uporabo »orodij« za vadbo. Danes je šla komercializacija tega priljubljenega športa in rekreacije že tako daleč, da imamo na razpolago več alternativ.
Trenažerji so alternativa
Kaj trenažer sploh je? Trenažer je nadgradnja sobnega kolesa oz. naslednik valjev. Sobno kolo poznamo vsi, ne samo tisti, ki radi kolesarimo.
Imeti ali ne imeti sobno kolo, to je zdaj vprašanje... Odgovor je: le imejte ga ali drugače povedano, vsak dom bi ga moral imeti tako kot Prešernove poezije. Priznati pa morate, da je večina sobnih koles zdaj nekje v kleti in služi kot stojalo za prah, nekatere izvirne gospodinje pa so ga prekrstile v stojalo za perilo. Sobno kolo je dobilo nadimek sobne mučilne naprave ali pa najbolj dolgočasne mašine v zgodovini stanovanj. Ne pomaga niti postavitev pred televizijo, niti ob radio, niti na balkon, niti v spalnici.
Tisti, redki, ki ga izrabijo do prvega servisa so vredni velike pohvale. Da. Obstajajo tudi taki zato so sobna kolesa še vedno aktualna. Pravzaprav so v večini primerov sobna kolesa predhodniki trenažerjev. Kdor se navduši za sobno kolo ima veliko možnost postati pridni kolesar na cesti in ko enkrat to postaneš ti je spet sobno kolo premalo ker rabiš odpornejšo napravo za vzdrževanje svoje telesne kondicije.
Sobna kolesa so namenjena nezahtevnim vzdrževalcem kondicije. Takim, ki jim je pomembno le osnovna fizična aktivnost, lahko tudi kolesarjem začetnikom. Je primerno in priporočljivo za vsakogar, za vse starosti, saj gre za varno in zelo učinkovito vadbo. Edini minus, ki se ugotavlja pri večini uporabnikov pa je – dolgčas, vendar s premikom sobnega kolesa ob televiziji je »izum«, ki je več kot rešil »življenja« sobnih koles. Priporočljiv čas za vadbo je med tridesetimi minutami do ene ure, lahko vsak dan.
»Spinerji«, nimajo slovenskega imena, lahko pa ga imenujemo prav tako imenujemo sobno kolo. Izhajajo iz Spinninga®, zadnja leta zelo priljubljene skupinske vadbe, ki se odvija v dvoranah pod vodstvom izučenega vaditelja oz. kar inštruktorja. Pri tej vadbi gre pravzaprav za ameriško pogruntavščino, kako izničiti dolgčas na sobnih kolesih. Torej, ne vadite sami doma temveč se pridružite množici v bližnji dvorani, fitnes centru in pod taktirko inštruktorja s pomočjo bučne moderne glasbe, navijajte pedala do zadnje kaplje znoja. Spiner je na prvi pogled videti enak sobnem kolesu vendar je narejen drugače in je namenjen za intezivnejše vadbe. . Opremljeni so z vztrajnikom, kar pripomore k lažjem in učinkovitejšem pedaliranju. Torej je za take, ki se hočejo maksimalno utruditi in iz vadbe narediti trening. Spinerji se pojavljajo tudi v naših domovih, lastniki pa so tisti, ki so se navadili svojega sobnega kolesa vendar so ugotovili, da hočejo več in večkrat, da so ojačali in da zato rabijo trdovratnejšo napravo.
Trenažerji
V kolesarjevi evoluciji pa prej ali slej pride tudi potreba po trenažerjih. Trenažerje so prvi začeli uporabljati vrhunski kolesarji v začetku osemdesetih let kot napravo za ogrevanje pred dirkami ali za trening v zimskem času, ko ni bilo možno kolesariti po cestah. Njihovi predhodniki so valji, ki pa so se zaradi svoje tradicije in izvirnosti ohranili vse do danes in ne kaže, da bodo sploh kdaj izumrli. Trenažerjev je več vrst, več kakovostih razredov za več namembnosti. Poleg trenažerja moramo imeti tudi svoje kolo, običajno kolo, tisto s katerim se vozimo po cestah. Trenažer je v bistvu dodatek, naprava v katero vtaknemo svoje kolo in lahko začnemo z vadbo.
Zavorna sila, ki jo ustvarja trenažer, je dosežena z dvema močnima magneta, postavljenima na vztrajnik v obliki diska. Vztrajnik zagotavlja vztrajnost za poganjanje pedal ne glede na težavnostno stopnjo, zato je pedaliranje z tem trenažerjem izredno gladko, več stopnenj upora je postopen in varen za vaše mišice. Z vrtljivim gumbom nastavimo pritisk zavore ob pnevmatiko. Kolesce trenažerja je iz elastogela in zato močno zmanjša hrup. Z kolescem iz Elastogela ne boste opazili, da pnevmatiki ob sunkovitem poganjanju zdrsi po kolescu, imeli boste občutek, da se vozite po lepi cesti. Na trenažerju si lahko nastavite neskončne klance, dolge ravnine in celo spuste. Kolo v njem stoji fiksno in se zato ne premika, kar je tudi edini minus te naprave. Ker pa gre tehnologija bliskovito naprej se danes dobijo že trenažerji na katerih se premikamo levo in desno, torej lahko stojimo na pedalih in simuliramo lahko tako sprinte kot vožnjo v klanec, dvignjeni na pedalih.
Virtualno je zanimivo
Trenažerji so danes tehnološko zelo izpopolnjeni. Tisti najboljši in najdražji modeli zares ponujajo skoraj neverjetne kolesarske užitke. Lahko sprejmete izzivalca po internetu. Obstajajo trenažerji z brezžično konzolo, ekranom na dotik, računalnik je povezan na primer z Google Earthom, zato, da vaši treningi nimajo meja. Lahko se vozite po skoraj vsaki cesti na svetu in to spremljate na ekranu oz. monitorju. Tak trenažer omogoča zbiranje podatkov preko sisitema GPS, obdelavo podatkov, izboljšavo vaše učinkovitosti glede na prejšnje vožnje in teste, ki jih lahko sami opravite. Dirkate lahko preko spleta s prijatelji s celega sveta lahko si nabavite video najboljših svetovnih dirk in postanete eden izmed njih, ker se lahko virtualno pomešate med najboljše dirkače na Touru, Giru, Vuelti ali kaki znani klasiki. S pomočjo programov lahko izvajamo zelo težke treninge, lahko pa samo panoramske vožnje. Ne glede na to, ali je virtualni kolesar cestni, gorski, ženska ali moški, vsi ponazarjajo naravne kretnje. Vsi virtualni kolesarji so fleksibilni, pravilno vrtijo pedala zato imamo res občutek, da kolesarimo skupaj. Virtualni kolesarji pospešujejo, izvajajo skoke, nas bodrijo, vozijo stoje, menjujejo prestave, pijejo iz svojih bidonov in nepoškodovano uprizarjajo izjemno spektakularne padce. Na zaslonu je prikazan tudi indikator stopnje zaviranja ter moč in smer vetra. Vozimo lahko tudi v različnih vremenskih razmerah. Vse to si lahko sami nastavimo.
Valji
valjarji, so dinozavri med trenažerji. Prva oblika sobnega kolesarjenja. Bolj garažnega ali kletnega, ker tisti prvi valji so bili tako glasni, da niso sodili v dnevne sobe, spalnice ali hodnike stanovanj. Niso sodili v stanovanja na sploh. Valje so si izmislili vrhunski kolesarji, ki so jih uporabljali za zimske treninge ali za ogrevanja pred tekmovanji. Najprej so jih za ogrevanje uporabljali pistaši, tekmovalci, ki tekmujejo na velodromu in ker so tam omejeni s prostorom so si morali izumiti način ogrevanja pred tekmovanji. Seveda so valje hitro sprejeli prav vsi, ki so resno kolesarili. Od vseh trenažerjih in sobnih koles so valji najbolj zahtevni za vadbo. Bolje rečeno, najtežje jih je uporabljati že zaradi svoje specifične sestave. Valji so sestavljeni iz treh valjev. Dva sta zadaj in eden je spredaj. Na zadnjih dveh valjih je zadnje kolo vašega običajnega cestnega kolesa in na prvih stoji prvo kolo kolesa. Zadnji in prvi valj sta povezana z neskončno gumico.
Torej na treh valjih stoji celo vaše običajno kolo in vi na kolesu. Kolesar mora biti že mojstersko usposobljen, če hoče vaditi na valjih. Obdržati ravnotežo na vsega 50 cm širokih valjih, ki se zelo hitro vrtijo ni tako lahko kot se mogoče zdi ob branju zato valje priporočamo zgolj izkušenimi kolesarji. Drži tudi, da se vsakdo lahko nauči voziti na valjih, le pomoč strokovnjaka rabi pri prvih poizkusih. Nikar tega ne počnite sami, ker se najbrž ne bo dobro končalo za vas, vaše kolo in kako steno v stanovanju ali kjerkoli bi že vadili. Pa vendar, valji so klasika in so še vedno zelo priljubljeni med kolesarji. Valji so tudi najbolj zanimivi, čeprav so videti najbolj preprosti med vsemi trenažerji zato se bodo verjetno za vedno obdržali. Če napišemo zanimivi je to zato, ker na valjihh morate biti sto odstotno zbrani na vožnjo prav tako kot se zbrani, ko kolesariti na cesti v prometu ali nevarnih ovinkih ali hitrih spustih. Valji ne dopuščajo napak, vsaka najmanjša je kaznovana s padcem z njih in zato tudi z manj ali več hudimi posledicami. Torej, na klasičnih valjih čas vadbe mineva veliko hitreje kot na vseh tistih »statičnih« trenažerjih.
