Badminton. Igra peres. Kakšna so sploh pravila?
Badminton se igra v vseh letnih časih. Pozimi ga igramo v telovadnicah, poleti zunaj, največkrat ob vonju čevapčičev, nabodal...
V naše uredništvo je prispela e-pošta našega bralca, naj že končno napišemo pravila badmintona, da bomo imeli vsi »črno na belem« … za vedno.
Bralcu je prekipelo zaradi neskončnih prepiranj, ki vedno nastanejo, ko gre zares, za zmago na »piknik finalu« ali zimski rekreaciji v domači telovadnici!
Badminton je sestavni del vseh piknikov in tudi med prvimi izbori, ko se menimo za zimsko rekreacijo. Z odbojko in balinčkanjem se stalno bori za prevlado, a so ponavadi tudi stalno povodi za spore, dolge nosove in predčasno zapuščanje prostorov za piknik. Bralec je lepo napisal, da pozna pravilo številka ena, ki pravi, da mora vedno in zmeraj v finale priti organizator, gostitelj piknika ali tisti, ki je zrihtal dvorano, vendar naj bodo pravila jasna vsem in naj se ne prirejajo.
Da, minili so časi, ko smo si podajali pernato žogico z loparja na lopar in pri tem šteli, koliko udarcev sta si dva piknikarja izmenjala, ne da bi peresnica padla na travo. Tu govorimo o tisti resni rekreativni igri badmintona, ki se igra čez mrežo na točno narisanem igrišču! Narisanem? Ni treba pretiravati, lahko se določijo le navidezne koordinate, ki bodo vidne vsem in ne bo mogoče goljufati, ker … smo sami dobri ljudje. In nikar se ne delite v starostne skupine, kaj šele »spolne«. Piknik badminton je le zapolnitev časovne luknje med obroki oziroma čakalnica od ene do druge runde čevapčičev oziroma do končne ohladitve pijače v potoku …
Pravila badmintona so jasna in preprosta.
In vendar, ne smemo ostati dolžni našemu zvestemu bralcu. Vsaka napaka je točka! Badminton se igra na dva dobljena seta do 21 točk. Po vsakem setu si igralca zamenjata strani na igrišču. Kdor pri razliki vsaj dveh točk prvi doseže 21 točk, je zmagovalec seta. Točko lahko osvoji samo igralec, ki servira. Pravica do servisa se določi z zasukom loparja ali z metom žogice, ki s smerjo pristanka na tleh določi, kdo bo serviral. Izžrebani igralec lahko izbira servis ali stran igrišča. Nasprotnik dobi, kar mu ostane.
Polje, iz katerega igralec servira, je vedno odvisno od njegovega rezultata. Če je število točk sodo, servira iz desnega servisnega polja, če je število točk liho, pa iz levega servisnega polja. Če je igra podaljšana, je pravi rezultat skupno število točk, ki jih je dobil igralec, ki servira. Žogica se servira v servisno polje, ki leži diagonalno na nasprotni strani igrišča. Če oba igralca dosežeta 20 točk, zmaga igralec, ki prvi doseže razliko dveh točk, oziroma igralec, ki prvi doseže 30 točk.
Napake v igri so tako občutljiva zadeva, da je najbolje pogledati v točna pravila, ki jih piše Badmintonska zveza Slovenije:
Napake so prekrški, zaradi katerih se igra prekine. Če naredi napako igralec, ki je serviral, dobi servis nasprotnik. Če naredi napako igralec, ki ne servira, dobi nasprotnik točko.
Napake pri serviranju so, kadar:
– igralec udari žogico nad višino pasu,
– glava loparja ni v celoti pod najnižjim delom roke, s katero igralec drži lopar,
– igralčevi stopali nista v pravem servisnem polju,
– obe njegovi stopali nista v stiku s tlemi,
– izvede gib, s katerim hoče prevarati nasprotnika,
– nasprotnik ne stoji v pravem servisnem polju,
– se nasprotnik premakne, preden igralec, ki servira, udari žogico in
– žogica pristane zunaj pravega servisnega polja.
Splošne napake so naslednje:
– če žogica pade iz igrišča,
– če ne leti prek mreže,
– če zadene igralca,
– če jo igralec z dvema udarcema zadene dvakrat.
O nujnosti sodnika pa ne bomo razpravljali, ker ga je na pikniku ali v dvorani tako ali tako nemogoče določiti oziroma bolj »človeško« povedano: če na pikniku potrebujemo sodnika, potem raje ne igrajmo! Zaupajmo drug drugemu in nikoli ne pozabimo, da nismo na pikniku zaradi badmintona, ampak zaradi … gostitelja.
