Pet nasvetov za pripravo piščanca na pikniku
Čeprav smo žar mojstri v nekdanjih državah Jugoslavije v veliki večini odločeni, da morajo biti čevapčiči ali pleskavice zvezde vsakega piknika ali žara na prostem, se ta trend počasi a vztrajno obrača tudi proti bolj preverjenim metodam. Sam imam najraje, ko na pikniku gostitelj postreže več kot le z izbiro ene vrste mesa ali zelenjave, ne zato, ker bi bil požrešen (no, malo sem, priznam!), ampak ker imam rad dobro organizirana druženja ob hrani. Če je hrana zanič, je najbrž tudi tema pogovora.
V zadnjih letih me nos vedno bolj vleče k morda najbolj običajni jedi za žar, nevem ali zato ker sem star ali ker sem v življenju čevapčičev pojedel za dobro tono. Piščanec. Zakaj pa ne?
Tako pravi tudi avtor Biblije žara in kuharski mojster Steven Raichlen, ki predstavlja pet nasvetov, kako piščanca spremeniti v zvezdo piknika.
- Izberite bedra in perutničke, ki imajo globji in bogatejši okus kot prsa, obenem pa lahko prenesejo vročino, ki jo oddaja žar in ostanejo sočni.
- Temno meso je bolj maščobno kot pusto belo meso, zato, da se izognete vnosu prevelike količine nasičene maščobe, odrežite kožo stran. Kost pa pustite pri miru.
- Piščanca marinirajte pogumno, z veliko začimbami, da še dodate okus.
- Piščanca nikoli ne postavljajte naravnost na ogenj ali najbolj vroče mesto žara. Postavite ga na stran, kjer vročina ni tako močna in pustite da se peče počasi, nežno, obenem pa ne boste zažgali marinade (predvsem če je ta vsebovala med, pekočo omako ali kaj podobnega).
- Ob koncu peke piščanca pa ga za pet minul le postavite nad direktno vročino, da dobi skorjico in pravo barvo, ki jo lahko priskrbi le žar.
