Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Največ kolesa za najmanj denarja

Svet pregrešno dragih specialk se je oddaljil. Predstavljamo vam najboljše, kar ni drago – in kako to še izboljšati .Piše Miroslav Braco Cvjetičanin

Evolucija povprečnega kolesarskega rekreativca je prišla na stopnjo zavedanja, na kateri končno ve, kaj je zanj najboljše. Da, o specialkah govorimo, o dirkalnih cestnih kolesih, pri katerih zdaj lahko pridevnik »dirkalnih« že izpustimo, saj so vrli proizvajalci teh instrumentov že zdavnaj začeli proizvajati udobna kolesa s krivo balanco. Včasih specialke nismo nikoli povezovali z udobjem, danes pa je to skoraj najbolj prodajan argument.

Proizvajalci so se hitro prilagodili potrošnikom. V zadnjih dveh, treh letih pa je mogoče opaziti, da se kolesarski trg močno spreminja. Zdaj lahko skoraj trdimo, da smo rekreativci, to smo tisti, ki se zelo radi vozimo s specialkami, nekoliko manj pa tekmujemo oziroma se samo nekajkrat na leto priključimo kakemu maratonu, toliko ozaveščeni, da res ne potrebujemo točno take specialke, kot jo vozi Jan Polanc. Mi potrebujemo zelo dobro specialko za »normalen« denar. Recimo za največ 1500 tisočakov, 2000 je skrajna meja … Ker vemo, da je oboje ogromno denarja, to takoj povemo.

Aluminij je spet v modi

Letos bo minilo dvajset let, odkar je na dirki po Franciji zmagala aluminijasta specialka, točneje kolesar, ki je zmagal z aluminijastim kolesom. Marko Pantani, žal že pokojni, je bil ta fant. No, v tistem letu je zmagal tako na dirki po Italiji kot Franciji, to je treba poudariti. Dvajset let? Toliko je minilo, ni malo seveda, da lahko danes rekreativec reče, da zanj pa aluminijasta specialka ni dobra. Dve desetletji je za tehnologijo ogromno, to drži. Pa vendar si drznem napisati, da v kolesarskem svetu ni tako dolga doba, kajti Pantanijev aluminijasti instrument je takrat tehtal ravno toliko, kot danes tehtajo karbonska čuda, točno 6,8 kilograma, toliko kot je spodnja meja, ki jo dovoljuje svetovna kolesarska zveza za tekmovalna dirkalna kolesa. Ampak da ne zaidemo s teme. Današnja tema govori oziroma sprašuje, ali je aluminijasto dirkalno kolo, ki stane približno 1500 evrov, dovolj dobro in ali je vredno tega denarja.

Slabih ni več in, pozor!

Morda so kje še kakšne slabe punce in verjetno tudi kakšen ne najbolj posrečen fant – a specialk iz slabega aluminija resna podjetja ne delajo več. Če ima na podsedežni cevi nalepko z oznako 6061 ali 7005, gre za odlična okvirja, pardon, za odlične cevi. Ti dve oznaki povesta, da gre za najboljše vrste aluminija, ki ga uporabljajo v kolesarski industriji. Eden je malce lažji od drugega, tudi cenejši, malce laže se ga obdeluje in vari, vendar je ta razlika za nas neopazna. In tu pridemo do dejstva, pozor: taka okvirja sta veliko boljša kot poceni karbonski okvirji! Preverjeno, tudi lažji so, čeprav je lahkost najprepoznavnejša lastnost karboncev!

Za specialke, ki s ceno komaj sežejo do poldrugega tisočaka, nekateri neupravičeno, morda celo nesramno, zagotovo pa nepoznavalsko trdijo, da so za začetnike. To ne drži, specialke za začetnike stanejo manj kot tisočaka! V teh približno petsto evrih pa je ogromna razlika. Da, drage karbonske izvedenke so nam malce zameglile pogled – in delno razum.

Zakaj so preživeli in kako?

Zakaj so aluminijasta dirkalna kolesa sploh preživela? Vemo, da jeklena niso, vsaj v komercialnem smislu ne, aluminijasta pa so, ker se v gorskokolesarski bratovščini niso nikoli predali karbonski maniji. Vedno so bili poleg in vedno smo vedeli, da je to material, ki se v določenem cenovnem segmentu ne bo upognil populizmu. No, pri cestnih kolesarjih je vse malce drugače, a pomembno je, da so se aluminijasta kolesa dokončno vrnila. Namen tega zapisa je sporočilo, ki govori, da za najmanj denarja lahko dobite največ, kar se tiče voznih lastnosti s specialko. In to nam veliko pomeni! No, vsaj pri nas na Gorenjskem je tako. Brez heca, preverili smo in še vedno preverjamo, saj smo tudi mi v karbonski mrzlici izgubili kompas.

Nadgradnja že dobrega kolesa

Je sploh potrebna? Na našem trgu velja tiho pravilo, da dajo na dobro karbonsko specialko povprečna obročnika s povprečnima pnevmatikama, če hočejo znižati ceno, da bo kolikor toliko »razumna« za povprečnega slovenskega kolesarja. In potem imaš »ferrarija« z »železnimi feltnami«. Kar seveda ni dobro za vožnjo, je pa ugodno za denarnico. Pri aluminijastih modelih, ki sežejo do 1500 evrov, je malce drugače. Okvirji imajo nižjo vrednost, zato je tako kolo največkrat opremljeno s čisto dobrima obročnikoma. To pa je velik plus tako za denarnico kot tudi za naše uživanje v vožnji. Lahko bi celo rekli, da pravzaprav dobimo boljše kolo za manj denarja.

Aluminijasti okvirji so v specialkarski evoluciji preživeli najkrajšo življenjsko dobo. Njihov trend je trajal slabih deset let. Karbon je na oblasti že dobrih petnajst let, aluminijci pa so vladali od leta 92 do 99. Škoda, pa tako dober material za izdelavo specialke je. Kako dober, pove dejstvo, da je med gorskimi kolesi še kako živ. Njegove odlike so nizka teža, trdnost in odzivnost, slabost pa življenjska doba. Pravijo, da se po desetih letih raztegne kot star čevelj, vendar težko rečem, da v Sloveniji pošten rekreativec vozi deset let staro specialko. Danes je vse drugače. Alukolesa so se vrnila!

Specialized Allez Elite

Znamke ni treba predstavljati. Kolesa Specialized spadajo med deset najboljših na svetu, zato so tudi med prvimi spoznali, da je aluminijasta specialka še vedno vozna. Ta model je namenjen avanturistom, ki se občasno radi vozijo zelo hitro. Zakaj avanturistom? Zato, ker ima integrirane nastavke za montažo prtljažnika in blatnikov. To pomeni, da to kolo zlahka spremenite v potovalko. Če ste po duši ljubitelj mehkejše, zelo vodljive vožnje, hkrati pa občasno radi sprostite ventile in podivjate čez asfaltne ali makadamske poti, je Allez Elite prav tako za vas. Nad čim smo najbolj zadovoljni pri letošnjem modelu? Zelo shujšan čaka na sezono.

»Lažje kolo ne daje samo dobrega občutka na vzponih, ampak tudi, ko ga morate nesti v peto nadstropje bloka, kar je bil eden izmed ključnih vidikov oblikovanja samega okvirja. Allez ima po zaslugi na novo oblikovanega okvirja iz aluminija E5 vodilno težo v svojem razredu. Agresivno stanjšane, a še vedno trpežne cevi so narejene za največji prihranek teže, saj je v primerjavi z lanskim modelom okvir z vilicami lažji za kar 450 gramov!« z veseljem sporočajo prodajalci in dodajajo še, da so vilice iz karbona in zagotavljajo boljšo vodljivost. Geometrija kolesa Allez je bila razvita na podlagi širokega kroga podatkov in zagotavlja geometrijo, ki pokriva širok razpon položajev, hkrati pa zagotavlja učinkovito vodljivost, ki jo od takega kolesa pričakujete. Opremljen je z mešanico samih priljubljenih znamk, kot so Shimano, Praxis, Tektro, DT Swiss …

Cena: 1300 evrov

Nadgradnja: Verjetno samo zavorne čeljusti za eno stopnjo višje, kar bi pomenilo manj kot 100 evrov stroška.

 

Scott Speedster 10

Letošnji model je prava poslastica. Dobro ga boste morali pregledati, da boste ugotovili, da gre za aluminijasto kolo. Integrirane pletenice, brušeni vari, kolutni zavori in najpomembnejše: lahkota! Speedster je zares startal na kolesarje, ki resnično hočejo največ kolesa za najmanj denarja. Kolo je poskočno, kar pomeni, da je hitro takrat, ko vse sile preusmerite v poganjanje. Odzivnost je njegovo drugo ime, zato je priljubljeno tudi med tistimi rekreativci, ki radi tekmujejo. Opremljeno je v glavnem s Shimanom 105 in z opremo, ki prihaja iz domače Scottove hiše Syncros. Gre za kolo, za kakršno najraje rečemo: samo sedež si nastaviš in pelješ. Na cesti je natančen in lepo vodljiv. Gonilka ima kompaktna verižnika, torej večjega s 50 zobčki in manjšega s 34. Je odličen plezalec.

Cena: 1500 evrov

Nadgradnja: Bolj ko ga vozimo in gledamo, bolj se nam zdi popoln. Mogoče bi ga v bližnji prihodnosti pocrkljali s še hitrejšima obročnikoma – vendar ni nujno.

 

Cube Attain SL Disc

Kar je nemško, ne more biti slabo, pregovorno drži. Trenutno zelo aktualna kolesa v Evropi se ponašajo z nizko ceno in preverjeno kvaliteto. Cube je priljubljen pri tistih kolesarjih, ki na tradicijo ne dajo kaj dosti, bolj jih zanima, za koliko denarja bodo dobili dobro kolo. Če spadate med tiste, za katere pravimo, da vam je vseeno, kaj piše na kolesu, da vam več pomenijo vozne lastnosti, potem ste našli kolo, ki vam ne bo izpraznilo denarnice, bo pa ponudilo krasno užitkanje med kolesarjenjem.

Attain je aluminijec od glave do pete, kar pomeni, da je narejen iz cevi, na katerih piše 6061, in oblikovan po zadnjih standardih. Pletenice so skrite v drobovju kolesa in ustavlja se s pomočjo kolutnih, disk zavor. Geometrija je mešanica med tekmovalnim in takim kolesom, na katerem ste lahko ves dan. Prva kolesa Cube so bila strogo dirkalno orientirana, zato še danes ne morejo pozabiti na svoj vročekrvni pedigre. Tudi na tem kolesu je oprema zmešana z domačo Cubovo proizvodnjo in Shimanom 105. Kot vse kaže, bodo letos aluminijaste specialke, ki bodo stale manj od poldrugega tisočaka, v glavnem opremljene s srednjim razredom vseh treh poglavitnih skupin opreme. Torej s Shimano 105, Sram Rival ali Campagnolo Centaur.

Cena: 1400 evrov

Nadgradnja: Kolo tehta malce čez 10 kilogramov, če bi ga nagradili z lažjimi obročniki, bi ga shujšali največ za 300 gramov in bi bil še vedno težak, tako da ni posebnega smisla v tem početju. Kolesa s kolutnimi zavorami so v tem rangu pač nekoliko težja.

 

LIV Avail SL 1 Disc

In potem pride LIV oziroma Giant, ki nikjer drugje ne kupuje aluminijastih cevi, ampak jih kar sam proizvaja. Razumljivo, saj je največji proizvajalec koles na svetu, in drži, da naredijo največ ravno aluminijastih koles. To je tako preverjena znamka, da je pri njih nemogoče kupiti slabo kolo. Če smo še bolj odkriti, moramo dopisati, da so prav oni rešili aluminijasti svet specialk. Prvi so trdili, da rekreativci (in večina tekmovalcev) sploh ne potrebujejo dragega karbona, da bi uživali na kolesih. Temu mnenju se pridružujemo tudi pri Poletu. Aluminijasti okvirji so tako izpopolnjeni, da je skoraj nemogoče ugotoviti razliko med njimi in tistimi iz ogljikovih vlaken. In če se spet vrnemo k že napisanemu, aluokvir je tudi lažji od slabega oz. povprečnega karbonskega. Preverjeno že neštetokrat. LIV Avail SL je nekaj najboljšega, kar kolesarka lahko kupi. Da, gre za žensko specialko, ki je vozna povsod, tudi po makadamu, saj dopušča, da nanjo namestite tudi 32 milimetrov široke pnevmatike. In še diske ima!

Cena: od 999 evrov

Nadgradnja: ni potrebna, punca, nastavi le višino sedeža in vozi!

 

Lapierre Audacio 300

Francoz, ki je postal priljubljen tudi na naših cestah. Predstavljamo model z eno kakovostno stopnjo opreme nižje, in sicer Shimano Tiagra. Pravzaprav vedno težko napišem, da je kakšna »grupa« oprema od prej opisanih, treh svetovno najboljših proizvajalcev kolesarske opreme slabša. Nobena ni slabša, le njihov namen, ciljna skupina kolesarjev se razlikuje. Tiagra spada med izvrstne komponente, vendar jo priporočamo mladim kolesarjem, ženskam začetnicam in moškim, ki jim zjutraj tehtnica ne pokaže trimestne številke. Tudi ta model je narejen iz prvovrstnega aluminija, gre za ta razred dokaj lahko specialko, na cesti je hitra in vodljiva. Tako kot vse predstavljene ima tudi ta karbonske vilice in zelo dobro vso opremo, od sedeža do balance. Priporočamo ga vsem, ki se s cestnim kolesarjenjem spogledujejo oziroma vedo, da ne bodo prekolesarili več kot recimo dva tisoč kilometrov v sezoni.

Cena: 900 evrov

Nadgradnja: Ni potrebna. Cena je zelo ugodna, zato bi si mogoče lahko privoščili en razred boljši zadnji menjalnik in zavorno-prestavni ročici.

 

 

Cannondale CAD12 disc

Pika na i je pa ta model! Naša napaka je, ker predstavljamo model, ki stane več kot drugi, torej od 1500 do 2000 evrov. Razlog? Je pač nekaj posebnega. Gre za čistokrvnega dirkalca, ki so ga okitili z opremo Shimano 105. Vemo, za koga je taka oprema primerna, kajne? Tu bi radi sporočili, da gre za izvrstno dirkalno geometrijo in vrhunski aluminij. Kolo je izredno lahko tudi z diski in to opremo. Prav gotovo lahko napišem, da je to najkakovostnejše kolo za to ceno. To so lani prepoznali tudi strokovnjaki po vsem svetu, saj je bil ta model v skoraj vseh resnih kolesarskih revijah proglašen za kolo leta 2017. Razlika je le v tem, da so nekatere revije proglasile model z opremo Shimano Ultegra, večina pa kar s 105. Letošnji stane približno 1700 evrov, če najdete lanskega, pa okoli 1300. Ne bomo govorili o razlikah med njima …

Cena: 1700 evrov

Nadgradnja: Ni potrebna!
 

';