Je tri leta stara specialka, stara?
Pravilen odgovor je: Praprastara! Tako vam odgovorijo tisti, ki imajo v nedeljo že dirko.
Odpri galerijo
Če smo jasnejši potem moramo nujno napisati, da rekreativci ne bi smeli nikoli jamrati, da njegovo kolo nima več takih voznih lastnosti kot jih je imel na začetku. FOTO: Arhiv proizvajalca/Pegoretti
Da, rekreativci so z novostmi v kolesarskem svetu veliko bolj obsedeni, kot dirkači. Kaj je razlika med amaterjem in dirkačem. Dirkač je tisti, ki tekmuje, da lahko živi, amater pa tisti, ki živi zato, da tekmuje. Ne, panoramci, rekreativci, so čisto druga kategorija, to so tisti, ki jih imamo najraje, tisti, ki kolesarijo zato, da nekaj doživijo.
Zapleteno? Bivši dirkači so tudi posebna sorta ljudi. Precej jih je in zelo, zelo malo jih sploh še kolesari. Dokaj nerazumljivo, vendar, zakaj človek ne bi še česa drugega počel v življenju, kajne? Precej jih ne kolesari več, ker vedo, kako težko je to in ker vedo, v kakšnem stanju morajo biti, da se še vedno lahko kličejo za kolesarje.
Vrnimo se k naslovu. Tri leta stara specialka je prestara samo za dirkače. Za rekreativca, ki letno prevozi deset ali več tisoč kilometrov je tudi že prestara, ker so to zares občutljivi instrumenti, in tudi, če jih redno vzdržujemo, se njihova življenjska doba ob tako pogosti uporabi izteče. Torej, nekje pri trideset tisočih kilometrih naj bi šla specialka na večni pokoj? Da, čeprav je še vozna, vendar za novinca v tej rekreaciji. Zanj, bo dobra tudi, če prejšnji lastnik zamolči, da je okvir že bolj čigumi kot pa karbonc.
Če smo jasnejši potem, moramo nujno napisati, da rekreativci ne bi smeli nikoli jamrati, da njegovo kolo nima več takih voznih lastnosti kot jih je imel na začetku. Največkrat se ga naveličamo. Cele dneve gledamo pod sabo eno in isto stvar, ki je vsako leto dlje od modnega trenda. Vse funkcionira ok in kolo je patološko vzdrževano, vendar res smo se ga že naveličali. Da, tudi nadgradili smo ga že, tudi osvežili, a kaj, ko nam gre res že počasi na živce, tehnologija je odgalopirala že daleč, ostali smo v kameni dobi.
Zaključek, do katerega smo prišli po dolgoletnih izkušnjah: Dirkači, menjajte kolesa vsako leto. Amaterji vsake dve leti, rekreativci pa po nadgradnji, potem ko ga boste nekajkrat osvežili, pomladili.
Zapleteno? Bivši dirkači so tudi posebna sorta ljudi. Precej jih je in zelo, zelo malo jih sploh še kolesari. Dokaj nerazumljivo, vendar, zakaj človek ne bi še česa drugega počel v življenju, kajne? Precej jih ne kolesari več, ker vedo, kako težko je to in ker vedo, v kakšnem stanju morajo biti, da se še vedno lahko kličejo za kolesarje.
Da, rekreativci so z novostmi v kolesarskem svetu veliko bolj obsedeni, kot dirkači. FOTO: Arhiv proizvajalca/Pegoretti
Vrnimo se k naslovu. Tri leta stara specialka je prestara samo za dirkače. Za rekreativca, ki letno prevozi deset ali več tisoč kilometrov je tudi že prestara, ker so to zares občutljivi instrumenti, in tudi, če jih redno vzdržujemo, se njihova življenjska doba ob tako pogosti uporabi izteče. Torej, nekje pri trideset tisočih kilometrih naj bi šla specialka na večni pokoj? Da, čeprav je še vozna, vendar za novinca v tej rekreaciji. Zanj, bo dobra tudi, če prejšnji lastnik zamolči, da je okvir že bolj čigumi kot pa karbonc.
Če smo jasnejši potem, moramo nujno napisati, da rekreativci ne bi smeli nikoli jamrati, da njegovo kolo nima več takih voznih lastnosti kot jih je imel na začetku. Največkrat se ga naveličamo. Cele dneve gledamo pod sabo eno in isto stvar, ki je vsako leto dlje od modnega trenda. Vse funkcionira ok in kolo je patološko vzdrževano, vendar res smo se ga že naveličali. Da, tudi nadgradili smo ga že, tudi osvežili, a kaj, ko nam gre res že počasi na živce, tehnologija je odgalopirala že daleč, ostali smo v kameni dobi.
Zaključek, do katerega smo prišli po dolgoletnih izkušnjah: Dirkači, menjajte kolesa vsako leto. Amaterji vsake dve leti, rekreativci pa po nadgradnji, potem ko ga boste nekajkrat osvežili, pomladili.
