Gume na kolesu niso kondomi

V zadnjih dneh sem po elektronski pošti dobil žalosten niz  slik zveriženih cestnih dirkalnih koles iz vse Evrope - in naj povem, da so bile vse razbitine last  mojih novinarskih kolegov, ki so se poškodovali v trkih z avtomobili.

Nekateri žal tudi huje.

Skratka: nevarnost, ko si na kolesu, ni zgolj slovenska posebnost, pač pa obča.

Poleg tega sem bil ravnokar seznanjen s strahotnim opisom kolesarskem nesreče, za katero še ni povsem pojasnjeno, zakaj je do nje prišlo - vzrok zanjo pa bi lahko poleg spolzkega cestišča med jutranjo vožnjo utegnil biti tudi v slabi kakovosti pnevmatik na cestnem dirkalnem kolesu ponesrečene osebe.

Pravim, utegnil bi biti; zakaj smo pomislili na to? Zato, ker je veliko kolesarskih padcev posledica slabih ali preveč napolnjenih pnevmatik!

Že dolgo je znano, da nekateri prodajalci kolesarske opreme na sicer povsem spodobna kolesa nameščajo pnevmatike slabše kakovosti, da tako znižajo ceno kolesa ali pa zaslužijo kakšnega desetaka več. Tako se dogaja, da na sicer s strani proizvajalca spodobno opremljenih kolesih človek ne dobi tistega, kar bi glede na prodajni katalog moral in kar pričakuje - nekateri prebrisani tiči tako menjajo kakovostne sedeže in jih zamenjujejo s slabšimi, nekateri pa počnejo še nekaj  - menjajo dobre serijske pnevmatike s cenenimi. Nato dobro robo, ki bi morala biti serijsko na kolesu, prodajo kot novo, največkrat težko kupljeno novo kolo pa pride v naše roke s slabim sedežem in nevarnimi gumami.

Prav to, slabe gume, pa je velika težava in je skoraj tako nevarno kot to, da ljudje po spletu kupujejo ponarejene okvirje slavnih koles in mislijo, da so kupili poceni in dobro. Žal njihovo kakor karbonsko kolo v resnici to sploh ni, je plastika, katere površina je prevlečena s karbonskim vlakni - fotografije, kaj ostane od kolesa in kolesarja, ko tak okvir poči, so strahotne. Ko so jih pri slovitem italijanskem proizvajalcu dobili iz Anglije, jih raje niso objavili, čeprav so ponaredki polomljenih koles nosili ime njihovega podjetja.

A to je že druga zgodba, ki se v Evropi počasi ureja, saj ceneni in smrtno nevarni ponaredki iz Azije končajo že na vstopu v Evropo.

S pnevmatikami je drugače. Na suhem in dobrem asfaltu pri počasni vožnji skoraj vsak pnevmatika dobro opravlja svoje delo, če se spuščamo po pameti in ne zavijamo nenadoma, na hitro ali pri veliki hitrosti.

Povsem druga zgodba pa je na slabem asfaltu, na vlažni podlagi in na mokrem cestišču.

Tu se nekatere pnevmatike popolnoma spremenijo in postanejo nevarne že med jutranjimi kolesarjenji, ko je cesta zgolj vlažna.

Žal je pri nas poznavanje pnevmatik za cestna dirkalna kolesa še vedno slabo, in se nam zdi, da če guma stane 20 evrov, da je to že veliko. Pa ni, to je za spodobno pnevmatiko premalo. Žal. Cene dobrega so precej večje.

Vendar pa se pripeti, da pogrnemo, tudi če je kolo obuto kakovostno. Primož Čerin, legendarni upokojeni poklicni kolesar, pravi, da rekreativci vozimo veliko, veliko preveč "napumpane" gume. In da je on, ko je imel skoraj 90 kilogramov, redko napolnil pnevmatike na slabih 8 barov. Raje manj.

V praksi pa se dogaja, da ljudje, ki tehtajo 60, 65, 70 kilogramov, vozijo s trdimi gumami, ki so napolnjen na 8 barov in čez. In to se dogaja celo pri dekletih, težkih 50, morda 55 kilogramov.

Tako zelo napolnjene pnevmatike so pri lažjih kolesarjih zelo nevarne, gume izgubijo svoje dobre lastnosti.

Primož Čerin pravi, da bi se lahke kolesarke lahko vozile s pnevmatikami, napolnjenimi do 6, morda 6 in pol, moški težki okoli 70 kilogramov, bi pumpali na šest in pol do sedem barov, težji od 80 pa največ na osem, a raje malo manj.

Čez osem nikar, pravi Čerin, in dodaja, da je to po njegovem mnenju in izkušnjah prenevarno.

Pravi, da žal tudi tabularje tlačimo na veliko preveč in tako izgubijo dobre lastnosti, da jih sam pumpa manj, pa skoraj ni imel defektov.

Čeprav je rekreativno kolesarstvo pri nas v silovitem porastu, pa je osnovnih kolesarskih znanj zaradi ne prav bogate tradicije rekreativnega cestnega kolesarstva in strokovnjakov, ki bi bili resnično vpeti vanj, premalo. Celo v specializiranih in sicer dobro narejenih kolesarskih revijah je težko dobiti skrivnosti iz zakladnice kolesarskega znanja. Od nastavitev kolesa, zlasti pri začetnikih on ženskah, do prave izbire sedeža in, seveda, do obrazložitve, zakaj je treba pnevmatiko natisniti manj, da bi bilo varnosti več.

Kot kamen trde pnevmatike res težje počijo, vendar pa so na slabem, zglajenem in vlažnem asfaltu, ki nas pričakuje jeseni in do pozne pomladi naslednje leto, smrtno nevarne. 

O tem bomo še pisali. Tudi o tem, zakaj se lahko vozimo s širšimi pnevmatikami, s katerimi je vožnja veliko udobnejša, razlik v hitrosti pa kljub večjemu trenju zaradi širših pnevmatik pri rekreativcih praktično ni.