Gadget, s katerim boste hodili kot 18-letnik
Eksterni skeleti ali exoskeletons so že dolgo pričakovani izdelki na trgu športnega profesionalizma in bojevanja na vojnih območjih. Uporabljali bi jih lahko tudi za vsakdanja opravila.
Z nedavnim napredkom pri razvoju eksternih skeletov, sta se univerzi Severna Karolina in Carnegie Mellon zelo približali pravim tirnicam, ki bi sledile v množično financiranje in razvoj produktov.
Evolucija je ljudi spremenila v zelo zanesljive hodce. Imamo ravne in dolge noge, pokončno držo, gibljive gležnje, kar pomeni da za posamičen korak potrebujemo le prenos ravnotežja naprej in minimalen energijski vložek mečnih mišic. Zato je v tem pogledu zelo težko tekmovati z naravo. To pa ljudi ni ustavilo, da so razmišljali, kako bi s sestavljenimi mehanizmi olajšali naše delo. Prvi poskusi izdelave ogrodij za lažjo hojo segajo na začetek 19. stoletja.
Biomehaniki na univerzah Severna Karolina in Carnegie Mellon so sporočili, da so odkrili biomehanični sveti gral – napravo, ki omogoča ljudem lažjo hojo, brez pogona motorja. Na prvi pogled so razvili zelo preprost pripomoček, ki so ga do potankosti opisali v reviji Nature, ta pa naj bi bil plod dveletnega raziskovanja in bo ljudem omogočal, da se bodo lahko gibali lažje, hitreje in imeli več moči in nadzora.
V bližnji prihodnosti bi to lahko pomenilo tudi, da bi ljudje s prirojenimi oziroma genskimi napakami hodili lažje, vojaki marširali dlje, pohodniki lažje osvajali vrhove ali pa ultramaratonci pretekli še več kilometrov s precej manjšo porabo energije.
»Vsak dan lahko tečeš po naravi in se ob tem neizmerno zabavaš. Zato sem investiral 15 let v oblikovanje eksternih skeletov. Ker bi rad tekel še več in še dlje in se ob tem zabaval, kot še nikoli v življenju,« pravi Hugh Herr, strokovnjak za bioniko na tehnološkem institutu v zvezni državi Massachusetts, ki je že lani razvil podoben skelet, a z električnim motorjem.
Exoskeleton podpira mečne mišice in ahilovo peto, tako pa prihrani energijo z zmanjšanjem obremenjenosti, ko je noga na tleh, kasneje pa omogoči lažji odriv, ko težišče prenesemo na drugo nogo. Ozko ogrodje iz ogljikovih vlaken namestimo na spodnji del noge. Na zadnji strani se od kolena razteza vrvica, ki je pritrjena na vzmet pri peti, njuno delovanje pa je ključno.
Podobni skeleti pomagajo zmanjšati porabo energije za sedem odstotkov, kar je podobno, kot če gremo v hribe brez 3-4 kilogramskega nahrbtnika.
Steve Collins, inženir na univerzi Carnegie Mellon zaključuje: »Ne želim počivati, medtem ko tečem, a zelo rad bi tekel dlje. Zame je to pomlajevalen pripomoček in če bom v svojem 53. letu starosti tekel kot 18-letnik, je pripomoček, ki ga razvijamo obenem tudi revolucionaren.
