Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Dresirajmo se

Med kolesarji je splošno znano, da lepše, ko si oblečen, hitrejši si. Ko si kolesar nadene dres, se mu samozavest dvigne za dve prestavi. Ko si zapne čevlje še za dve in ko si nadene čelado, je že tako vzhičen, da se poigrava z mislijo, da bi nastopil na Touru. In ko si za ušesa z eno roko natakne sončna očala … Ja, jaz sem Contador!

Če rečemo, da je kolesarski dres uniforma, potem to niti ni tako smešno, saj vemo, da vsaka uniforma dvigne samozavest. Nekateri pavi ne potrebujejo nobenega perja, da bi bili samozavestni. So pa tudi poklici, ki imajo uniforme zato, da se ne umažejo – take pa samozavesti ravno ne dvigajo.

Začetniki si najprej nadenejo dres kakega profesionalnega, zvenečega kluba. Niso si sami krivi, večina kolesarskih prodajalcev ima na zalogi samo reklamne drese.

Naj omenim tiste, ki se ne morejo navaditi, da se kolesarske hlače nosijo brez spodnjic?

Majica in hlače sta najpomembnejša dela kolesarske opreme! Zato ker sta najbolj vidna. Kdo pa hoče biti viden kot kako strašilo? Nihče. Če so majica in hlače uniforma, potem mora biti kolesar ponosen lastnik.

Dres pove, kdo si, od kod prihajaš, kakšen si.

Spadam med dinozavre, ki so začeli kolesariti, ko so volnene kolesarske hlače imele na riti še žepek, vložek je bil pa iz jelenje kožice. Majica je bila volnena ali sintetična. Ko se je napila pota ali dežja, je zlezla čez križ, rit in sedež. Če si bil nepozoren, si padel zato, ker si vstal na pedale, majica pa se je zataknila za sedež. Če so bile volnene hlače mokre, si kmalu zadaj vozečim pokazal ritni dekolte. Ne, niso imele naramnic. Na kronometrih so nekateri majico zatlačili za hlače. Pridobitev aerodinamične prednosti. Nogavice se takrat še niso imenovale kolesarske. Z napredkom tekstilne industrije smo prišli do svilenih majic in hlač.

Bog, je bilo to lepo. Kot bi kolesaril nag, tak kot od mame rojen. Zdi se mi, da je bilo kolesarstvo čez noč še enkrat lažji šport. Vendar se je pod svilo še bolj potilo in zato smo še bolj smrdeli. Šele s pojavom lajkre lahko govorimo o pravem napredku. Materiali so hitro napredovali, dizajn pa ne.

Kakšne majice so kolesarske? Večina je takih, da se počutiš v njih kot oglaševalska tabla, premikajoča se reklama. Lepo je imeti na sebi reklamo vaškega mesarja ali popravljavca izpušnih cevi, saj ti prav onadva omogočata dobiti majico zastonj ali za drobiž. Nekaj je takih, ki gorijo, ki so zaradi varnosti v prometu tako dobro videne, da so že smešne. Zelo malo majic in hlač je takih, da te natakarica ne prepozna takoj kot kolesarja. V dizajnu kolesarskih majic je še zelo veliko rezerve.

V mojih omarah jih je ogromno, majic. Vsaka mi nekaj pomeni, nikoli nisem nobene kupil kar tako. Imam tudi rumeno majico s Toura, dobil sem jo za rojstni dan od prijateljev. Nosim jo le v sobi, nekajkrat na leto si jo nadenem, da bi se videl, kako lep bi bil na Elizejskih poljanah. Ta majica ni za na kolo. Vse druge so, samo ta in mavrična pa ne! Roza z Gira je, rdeča z Vuelte prav tako, rumena s Toura in mavrična, simbol svetovnega prvaka, pač ne. Seveda ju je najbolje imeti v okvirju obešeni v dnevni sobi. Še bolje je, da ju imaš na obešalniku, da ju lahko kdaj nadeneš, v sobi, ko si sam, ko te nihče drug ne vidi. Nekateri se na skrivaj oblačijo v ženske čevlje z visoko peto in kombineže, jaz pa v te svoje majice.

Imam tudi majice nekaterih legendarnih klubov ali dirk. Teh tudi ne nosim na kolesu. Ne zato, ker se ne spodobi, ampak ker je to zbirateljska strast. Mogoče si kdaj katero nadenem, ko grem na dirko navijat za cesto. Trenutno mi je najbolj všeč majica, ki je bila narejena za Giro 2014, posvečena je bila zadnji etapi v Trstu. Majica, narejena za proslavitev 60. obletnice vrnitve Trsta Italiji. Etapo je dobil Slovenec, torej tisti, ki so mu Trst vzeli, zmage mu niso mogli vzeti. To je bil velik poraz za Italijane. Luka Mezgec se mi je na to majico podpisal! Zelo jo imam rad. Na žepih piše: Moja duša je v Trstu … hi, hi, hi … slovenska zmaga tudi … ho, ho, ho … krohotam se ti, James Joyce!

Vendar moram zdaj, ko nisem več rosno mlad, paziti, kaj si nadenem. Otroci me gledajo in ne bi rad, da bi v meni videli »bolj starega, bolj norega fotra«, ki se ne vda letom. Za vsako življenjsko obdobje velja imeti svoj kolesarski dres. Umirjene barve in dizajni so dobrodošli. Najbolje se počutim v takem dresu, ki je videti kot čisto običajna majica in hlače. Moj moto je: »Za na kolo bodi oblečen tako, da ti po rundi ne bo nerodno k Rezki na pivo!«

Da te Rezka ne gleda, pač pa občuduje. Kako je lep, Kako zdresiran.

';