Avto ali kolo?
To nikoli ni bilo vprašanje… Mogoče logika res odpove, a srce pač nikoli. Piše Miroslav Braco Cvjetičanin
Predstavljamo vam šest modelov specialk, ki stanejo toliko kot najbolje prodajan avtomobil v Sloveniji. Torej, če kolesarja vprašaš, kaj bi imel raje, najboljšo specialko ali nov avto nižjega srednjega razreda, pardon, malega mestnega avtomobila. Kakšno trapasto vprašanje, kajne?
Da, kolesa so lahko tudi draga. Seveda če razmišljamo po kolesarsko. Nekoč mi je prijatelj motorist potarnal, da je kolesarski svet res poceni. Primerjal ga je z motorističnim in nekega dne, ko se je odločil z motorja presesti na specialko, mu je bilo vse smešno poceni. Ampak to je že bolj mešanje buč in breskev, kajne? Niti nima smisla nadaljevati ...
Zakaj so hude specialke tako drage?
Zato ker so res dobre, je slab odgovor. Ker so drugačne, še slabši. Ker so namenjene zgolj dirkanju, je že malce boljši odgovor. Vendar kaj, ko so na tržišču tudi take, ki so bolj umetniško delo in so zelo drage in se z njimi ne dirka. Pustimo te, te so »umetniška« kategorija, a eno bomo vselej predstavili tudi iz te kategorije, le toliko v vedenje, da tudi »bogataši« z netekmovalnimi ambicijami lahko uživajo na kolesu, pardon, specialki.
Drage so predvsem zato, ker so narejene iz najboljših materialov, kar jih trenutno premore kolesarska industrija. To pomeni tudi, da so opremljene z najboljšimi deli, najboljšo opremo najkakovostnejših znamk. Tiste res najboljše so tudi najdražje, ker so pač namenjene udeležencem najboljših kolesarskih dirk. In če so namenjene njim, se v tem skriva tudi geometrija okvirja. Dirkalci imajo precej drugačno, bolj agresivno geometrijo, torej spet zato, da bi dirkač svoj instrument kar se da najbolje izkoristil. Ne, nikakor niso za rekreativno vožnjo! Klicaj je nujen. To ni športni avto, to je dirkalni avto, in s formulo ena se pač ne vozimo rekreativno »po Mariboru«.
Torej, za dirkalce gre? Kaj se bo zgodilo, če tako kolo vozi običajen rekreativec, ki je recimo starejši od trideset let in ki ne dirka, rad pa se pomeri na Franji? Preprosta razlaga. Če pogledate kolesa na teh fotografijah in potem pogledate enako kolo, iste znamke z enako opremo, ki ga vozi kak polstoletnik ali starejši ali mlajši, boste rekli, da ne gre za isto kolo, niti enako ne, sploh ne gre za isto znamko. Zakaj? Ker se tak rekreativec s takim kolesom ne more voziti z dirkalno nastavitvijo. In potem gre v »body art« salon namestitev kolesarja in kolesa po meri in mu ga tam nastavijo tako, da se lahko vozi, kar je v redu, vendar bo kolo videti povsem drugačno in tudi voziti ga bo drugače.
In zakaj taka kolesa sploh prodajajo, boste vprašali. Zato ker so največkrat paradni konji vseh blagovnih znamk. Vanje so dali maksimalni trud, da bi tekmovalec to stvarco uporabil kot instrument za svojo pot k zmagam. Seveda jih kupijo tudi rekreativci, ki se najprej »cenkajo« za popuste in potem kupijo in vozijo in mislijo, da so videti kot Froome. In po nekaj kilometrih mislijo, da so bili na uri juda, ne pa na uri kolesarjenja, vsaka kost jih boli. In kje je tista opevana udobnost pri najboljših modelih? Ni je. Dirkač je niti ne potrebuje. Marketinški nateg.
Jagodni izbor
Predstavljamo vam šest izbranih. Cene so okvirne, vedno so razlike, odvisno, v kateri prodajalni so popustljivejši prodajalci. Pet izmed izbranih lahko kupite tudi pri nas, zadnjega pač ne, ker smo ga določili kot poslastico, ki je bila nagrajena na prejšnji mesec končanem sejmu ročno izdelanih koles. Ne obremenjujte se, če nimate denarja za tako kolo. Ne obremenjujte se niti, če spadate med tiste pametnjakoviče, ki vedo, da takega kolesa sploh ne potrebujejo. Vznemirja naj vas le, če nikoli v svoji kolesarski karieri ne boste vsaj en dan vozili kakega izmed njih … Res je to kolesarsko doživetje brez primere.
1. BMC team machine SLR01 disc
Da, da, disko verzija je nujna za obstoj v cenovnem razredu med deset in petnajst tisoč evri. Švicarski dirkalec, čistokrvnež, narejen za zmage, kot radi rečemo. Vidite kako pletenico, mogoče? Ah, da, nekaj malega na zadnjem menjalniku. Če bi imel Sramov eTap, se še te ne bi videlo, kajne. Vse je podvrženo lahkosti, aerodinamiki in hitrosti in vse pletenice so skrite, integrirane skozi okvir z balanco kot piko na i, ki je tudi integrirana, se pravi, da toporišče ni ločeno. Diski so pač v tem obdobju nujni, čeprav se jih še nismo popolnoma privadili. Vendar ne pravijo zaman, da ko bodo najboljši modeli imeli diske, jih bodo imeli tudi cenovno dostopnejši. In prav je tako. BMC ima poleg Gianta najsodobnejšo proizvodnjo okvirjev koles. Najboljše modele naredijo roboti v celoti. Da, tudi karbonske. Nič več »ročnega« dela …
Cena: 13.000 evrov
2. Colnago C60
Italijanska klasika, tradicija, verjetno najbolj opevana kolesarska znamka, ki še vedno ni zmagala dirke po Franciji. Če ne veš, kako drago kolo kupiti, potem se odloči za colnaga. Ta model je na ceste zapeljal lani, ko je Ernesto Colnago praznoval 85. rojstni dan, samo 85 so jih naredili in eden je celo v Slovenijo prodan. Za koliko denarja, nam ni uspelo izvedeti. Govori se, da je šlo čez dvajset tisočakov. In kaj je tako posebnega na tem kolesu? Niti diskov nima. Colnago se ponaša z najboljšim materialom, najboljšim karbonom, najboljšo izdelavo in geometrijo. Vedno zadene točno to, kar najsodobnejši tekmovalec, dirkač, kolesar nujno potrebuje za zmago. Jan Polanc, ki vozi za UAE team, zmagovalec dveh etap na Giru, pravi, da je to kolo čisto drugačno od vsega drugega, enostavno, poslušno, če zajahaš drugo, misliš, da si brez čevljev …
Cena: od 12.000 naprej …
3. Scott Foil Premium disc
Premiumska izvedba proizvajalca, ki je bil tehnološko vedno korak pred vsemi, vendar so drugi to težko priznavali, ker Scottove korenine ne izvirajo iz kolesarskega sveta. Roko na balanco, pa že od konca osemdesetih let prejšnjega stoletja buri duhove pri najbolj zahtevnih strankah. Vedno pogruntajo kaj novega, kar spremeni kolesa. Tokrat so naredili najhitrejše cestno kolo! Foil je po vseh testiranjih najodmevnejših kolesarskih revij po svetu dosegel priznanje, da gre za najhitrejše kolo. Luka Mezgec to vedno potrdi, ko ga vprašamo, ali drži. Doda celo, da je prehitro za svoj namen. In razumi, če lahko. Med zadnjimi so šli na disk zavore, vendar so med prvimi, ki so se odločili vse svoje znanje posvetiti aerodinamiki in lahkosti.
Cena: 12.500 evrov
4. Pinarello Dogma F10
Kjer je Colnago, mora biti tudi Pinarello, oziroma narobe. Vsako leto, ko na dan pridejo novosti za prihodnjo sezono, ves tradicionalni kolesarski svet najprej pogleda, kaj so naredili v Pinarellu. Če se bolj spoznate na avtomobile, je to tako, da ne glede na to, kar naredijo drugi, bi vi še najraje imeli ferrarija. Hec, ki ni hec, veliko je resnice v tej trditvi. Zakaj je dogma F10 tako posebna? Imeli smo priložnost vprašati Fausta Pinarella, očeta tega kolesa, če se temu tako reče, in je odgovoril: Dogma je verska resnica, v tem primeru je to kolesarska resnica, ki je obvezujoča za vse kolesarske skupnosti … Nismo razumeli, dokler se nismo usedli nanj in naredili nekaj kilometrov. Fausto ima prav, vreden je vsakega centa, ne samo evra.
Cena: 11.000 evrov
5. Giant Propel Advanced SL disc
Na srečo ne moremo mimo največjega proizvajalca koles na svetu. Giant je šel tokrat čez vse meje. Zvito je počakal, da so si izmislili vse, kar se da izmisliti na novem kolesu, in še malo počakal in potem naredil nekaj čisto še nevidenega. Giant si to lahko privošči. Propel Advanced bo letos najverjetneje prevzel Foilov primat najhitrejšega kolesa. Mogoče ga zmoti le Trek s svojo »madono«, a to bomo šele videli. Tudi na tem kolesu ne boste videli ne žičke ne pletenice, razen če ne bo opremljen z opremo Sram eTap. Vse je popolnoma integrirano, kar kravžlja živce serviserjem, vendar pa vedo, da vzdrževanje takega kolesa za lastnika nikoli ne bo problem. Integrirana balanca, aero okvir, disk zavore, lahkost, o udobju vas ne bomo prepričevali, najpomembneje je, da je kolo hitro. Vozili smo lanski model brez diskov in prikimali, ko so povedali, da stane sedem tisočakov. Ta je dražji, je pa shujšan, hitrejši in razen opreme ves narejen v domači tovarni.
Cena: 9500 evrov
6. No 22
Obljubili smo vam še eno umetniško delo. To je najbolj sveže. Prejšnji mesec se je začel in končal največji sejem ročno narejenih koles na svetu, poimenovan North American Handmade Bicycle Show.
Tam se zberejo vsi, ki gonijo naprej kolesarsko industrijo. Ta sejem je torej zato, da se predstavi vse, kar je naprednega v branži. Inovacije, prihodnost, tudi strašni spodrsljaji, vse je možno videti. Vsako leto tudi nagradijo posebneže, tiste, ki so pokazali kaj še ne videnega. Letošnjo nagrado strokovne žirije za najboljšo specialko so podelili znamki No 22. Titan je material, ki je najbolj primeren, če hoče kolesar udobno in hkrati hitro vožnjo. Vzdrževanja sploh ne potrebuje, ne rjavi in ne poka, a je najtežji za obdelavo, zato dosega višje cene. Tu gre za vrtoglavo ceno. Zmagovalno kolo, ki ni namenjeno dirkačem, temveč bogatim rekreativcem, trenutno nima cene. No, če jim omenite kakih dvajset tisočakov, bodo prikimali. Z opremo, kot je na fotki, pa bo zadostovalo tudi od osem do deset jurčkov.
Cena: samo okvir 5600 evrov
