Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Univerzalna šola smučanja

NAJPREJ...

...malo obnove zgodovine prizadevanj za izpopolnitev slo-šole smučanja

Okrog l.1996 sem bil pobudnik raziskave na FŠ, ki naj bi definirala gibalni vzorec moderne tehnike zarezovanja v VSL, ter izmerila njegovo učinkovitost v primerjavi z uveljavljeno VSL tehiko. Raziskava je z meritvami na terenu dokazala večjo učinkovitost opredeljenega gibalnega vzorca, tako v smislu doseganja boljših časov, kot tudi lažjega doseganja optimalne linije zavoja in boljšega subjektivnega občutka vseh merjencev ob izvedbi tega načina vodenja smuči.

Po uspešnem zagovoru doktorske dizertacije Blaža Lešnika z naslovom "Definiranje in primerjava učinkovitosti gibalnih struktur sodobnih veleslalomskih tehnik", sem verjel, da bo FŠ/ Katedra za alpsko smučanje, začela s takojšnjim posodabljanjem programa učenja smučanja. Ko je izšla knjiga "Smučanje 2000" avtorjev dr.Žvan Milana in dr. Lešnik Blaža, sem ugotovil, da se to ni in ne bo zgodilo.

Ker sem imel zamisel, kako učiti in naučiti ta gibalni vzorec, sem se povezal z Shogo Yonezawa Pro Ski School na Japonskem, kjer so mi omogočili nadaljevanje raziskav z izgradnjo ustreznega poligona/učilnice na snegu.
Vadba v poligonu je dokazala, da vadeči dosegajo hiter napredek v razumevanju in uporabi gibalnega vzorca. Njihova učinkovitost na tekmovanjih se je skokoma povečala. Že l.2002 sem imel dovolj dokazov, da sem lahko ugotovitve objavil v knjigi "Pot mojstrov - smučati z glavo"  2003 in posnel kratek predstavitveni video:

https://www.youtube.com/watch?v=dfR0-ipjm1w

Oboje je bilo prestavljeno vodilnim strokovnjakom FŠ Katedre za smučanje, ter kasneje tudi na seminarjih in predavanjih. Od udeležencev in strokovnjakov ni bilo nobenih negativnih pripomb, a sledila je popolna ignoranca vsega prikazanega.

V tem času sem tudi sodeloval s Klampfer oče&sin pri razvoju mehanskega trenažerja, ki naj bi omogočil simulacijo najučinkovitejšega gibalnega vzorca za vadbo v fitnesih in telovadnicah. Uspeli smo in izdelali "Pro-ski simulator", mehanski trenažer, ki v celoti ponazarja gibalni vzorec, ki vedno bolj prevladuje med dobrimi smučarji in tekmovalci.

https://www.youtube.com/watch?v=wDKOD-_nIlA

Tudi ta in principi vadbe na njem so bili večkrat predstavljeni strokovnjakom slo-šole smučanja in tudi to je bilo sprejeto z nejevero in odklanjanjem.

Večkrat sem poskušal skozi pogovor in pisno predstavitev programa izpopolnitve slo-šole smučanja doseči, da bi strokovnjaki Katedre za alpsko smučanje, ki so odgovorni za vzgojo kadrov, ki kasneje učijo smučanja naše otroke in mladino, uvideli nujo po spremembah in dopolnitvah. Vedno popolnoma neuspešno!
Tudi malo prirejen pregovor "Česar se Janezek ne nauči, tega Janez ne bo mogel naučiti drugih!" ni spremenil načina razmišljanja in samozadovoljnega vztrajanja, da je slo-šola smučaanja odlična in  ne potrebuje nobenih sprememb.

Tako zdaj že skoraj dvajset let vzgajamo učitelje in trenerje, ki niso seznanjeni z rezultati raziskave iz l.1989 in ki nič ali malo vedo o najučinkovitejših metodah učenja gibalnega vzorca, ki danes prevladuje pri vseh dobrih smučarjih in tekmovalcih.

Namesto da bi bila slo-šola smučanja vodilna v razvoju metod učinkovitega poučevanja, je utopljena v samozadovoljnem povprečju. Na žalost vseh, ki imamo smučanje radi, pa tudi na žalost vseh, ki bi radi postali vrhunski smučarji in tekmovalci, saj so prepuščeni svoji iniciativi pri odkrivanju skrivnosti učinkovitega obvladovanja smuči v vseh hitrostih in vseh snežnih pogojih.

Vanja Matijevec

 

   
 

 

 

UVOD

Vse šole smučanja po svetu, tudi slovenska,  podrobno in ustrezno razčlenjujejo in predpisujejo metodiko in sredstva poučevanja v šoli smučanja. Tako omogočajo učencem, da s pridobljenimi in naučenimi veščinami uspešno obvladujejo smuči na različnih, predvsem enostavnih, terenih in v različnih snežnih pogojih. Dobro in podrobno so obdelani gibalni vzorci, ki omogočajo kontrolo in zmanjševanje hitrosti v vseh fazah zavoja.
Manj ali sploh nič pozornosti pa ni namenjeno gibalnemu vzorcu, ki omogoča pospeševanja v zavojih in sproščenemu vodenju smuči po robnikih, v vseh snežnih pogojih in pri vseh hitrostih.
Slovenska šola smučanja je, pred pojavom smuči s poudarjenim stranskim lokom, poudarjala pomembnost poučevanja s predvidevanjem, da ima  vsak začetnik lahko potencial, da postane  vrhunski smučar in je zato vključevala vse pomembne elemente tekmovalne tehnike v metodiko poučevanja.
Z razvojem smuči s poudarjenim stranskim lokom, se je tehnika smučanja prilagajala novim možnostim, ki so jih take smuči ponujale za hitrejše obvladovanje postavljenih prog. Najboljši tekmovalci so razvili nove gibalne vzorce, ki so jim omogočili vodenje smuči po robnikih v vseh fazah zavoja in s tem tudi pospeševanja in večje hitrosti v posameznih zavojih.

Smuči s poudarjenimi stranskimi izrezi (loki) so prišle na trg pred več kot dvajsetimi leti. Uporabniki so novost, ki jim je omogočala bolj atraktivno smučanje, sprejeli hitro. Prilagajanje in spreminjanje tehnike smučanja pa je šlo počasneje, predvsem zato, ker smučarska stroka v šolah smučanja ni sledila novosti in ni prilagajala metodičnih postopkov učenja novim zahtevam. Zarezovanje (carving) pač zahteva drugačen gibalni vzorec, kot smo ga bili vajeni doslej, če hočemo, da je smučanje po robnikih učinkovito in brez nepotrebnega napora. Razliko v učinkovitosti gibalnih vzorcev je dokazala že raziskava, opravljena za potrebe doktorske dizertacije dr. Blaž Lešnik »DEFINIRANJE IN PRIMERJAVA UČINKOVITOSTI GIBALNIH STRUKTUR SODOBNIH VELESLALOMSKIH TEHNIK« 1999
Pričakoval bi, da bodo šole smučanja, ob sodelovanju strokovnih institucij, reagirale hitro in razvile nove metodične postopke, prilagojene novim zahtevam, vendar se to ni zgodilo. V veliki večini še vedno uporabljajo tradicionalne metode poučevanja, ki so veljale za učinkovite pred uvedbo novodobne geometrije smuči. Sicer je prišlo do nekaterih manjših korektur, ki pa niso in ne vplivajo bistveno na celotno metodiko poučevanja.

GIBALNI VZORCI V ALPSKEM SMUČANJU

Za učinkovito poučevanje je treba najprej opredeliti značilni gibalni vzorec in v primeru, če jih je več, izbrati tistega, ki je učinkovitejši v različnih razmerah, na katere smučar lahko naleti.
Naj na kratko povzamem dva prevladujoča vzorca, ki sta danes prisotna v tekmovalnem smučanju in sicer:

1. GIBALNI VZOREC KONTROLE HITROSTI za katerega je značilno, da

• zavoj pričnemo, ko je težišče najbolj oddaljeno od smuči
• se nagib na robnike, zaradi oddaljenosti težišča,  povečuje sorazmerno počasi, zato je dostikrat potrebna korekcija linije z drsenjem čez robnike, da pravočasno dosežemo novo smer
• se hitrost, v tej fazi, ne povečuje, dostikrat se zaradi drsenja čez robnike zmanjšuje
• sta do prehoda čez vpadnico možni dve varianti gibanja težišča, ki imata kasneje vpliv na zaključevanje zavoja
• Varianta I: ohranjanje razdalje med težiščem in smučmi ob povečevanju nagiba do prehoda čez vpadnico in približevanje smuči težišču v zaključevanju zavoja
• Varianta II: približevanje težišča smučem ob sočasnem povečevanju nagiba do prehoda čez vpadnico in zaključevanje zavoja z oddaljevanjem težišča od smuči

Pri varianti I, zaradi uravnavanja/zmanjševanja pritiska na robnike, zaključujemo zavoj po robnikih, ohranjamo hitrost in linijo zavoja za zgodnji vstop v nov zavoj. Ta varianta je najpogosteje prisotna pri vrhunskih tekmovalcih v vseh bolj zaprtih/ zahtevnih zavojih.

Pri varianti II se pritisk na robnike povečuje v vseh fazah zavoja. Posebej izrazito se povečuje po prehodu vpadnice, kar povzroča izgubljanje hitrosti in pravočasne linije za nov zavoj, ker smuči izgubljajo smer zaradi drsenja v vpadnico. Pri smučarju to povzroča povečan napor in nepotrebno izgubljanje energije. Zaradi velikega nihanja pritiskov na robnike, so prisotne tudi povečane izgube ravnotežja, ki zahtevajo od smučarja še več energije.

2. UNIVERZALNI GIBALNI VZOREC (UGV) ali gibalni vzorec uravnavanega pritiska na robnike, za katerega je značilno,da

• se zavoj prične, ko je težišče najbližje smučem(kolenski sklep pokrčen do blizu 90 stopinj) s takojšnjim prehodom  na ustrezno nagnjene smuči
• se nadaljuje z ustreznim, zveznim,  povečevanjem nagiba in oddaljevanjem  smuči od težišča(iztezanjem zunanje noge) vse do prehoda vpadnice
• smuči lahko tečejo v tej fazi po robnikih in zaradi česar se hitrost povečuje ali pa drsijo čez robnik in se hitrost ne povečuje ali se celo zmanjšuje
• se, po prehodu vpadnice, smuči pričnejo približevati težišču (krčenje v kolenskem sklepu), kar omogoča ohranjanje pridobljene hitrosti in linije za zgodnji vstop v nov zavoj
• se, pri ekstremnih nagibih, telo nasloni tudi na pest notranje roke za boljše ravnotežje

Tudi s tem vzorcem je mogoče uravnavati/ zmanjševati  hitrost  z zmanjšanim nastavkom robnikov in rahlim zasukom osi telesa v zavoj, kar povzroči večje ali manjše, a kontrolirano, drsenje čez robnike in zmanjševanje hitrosti. Boljši tekmovalci ta gibalni vzorec uporabljajo v situacijah, ko ocenjujejo, da je treba povečati hitrost in pred njimi ni problematičnega zavoja. Ta vzorec je energetsko varčen, zaradi uravnanih pritiskov na robnike so izgube ravnotežja redke in minimalne.

 

Razložiti ta gibalni vzorec, ki je v celoti nasproten uveljavljenemu,zasnovanemu na naravnih parametrih gibanja (odriv, prenos teže z noge na nogo, poskok) je zelo težko, še težje pa ga je, brez potrebnih pripomočkov, naučiti.
Ena od glavnih nalog smučarskih šol bi morala biti, da otroke-začetnike izmojstri v poznavanju in izvedbi UGV, ki jim bo omogočal /Varno-Racionalno-Hitro/ VRHunsko smučanje.
Zato je, za lažje razumevanje, učenje in vadbo, treba uporabiti pripomočke, ki podpirajo in omogočajo izvedbo gibalnega vzorca učinkovitega zarezovanja. Poskusi vnašanja novih metod in sredstev v poučevanje so bili, v glavnem, neuspešni. Pred desetimi leti je bila v knjigi »POT MOJSTROV – SMUČATI Z GLAVO«(V.Matijevec 2003) predstavljena metodika poučevanja s pomočjo posebej zgrajenega poligona-učilnice. Kljub pozitivnim odzivom vseh uporabnikov na številnih predstavitvah in dokazani učinkovitosti, ideja ni prodrla v uradne programe smučarskih šol Slovenije.

UNIVERZALNA ŠOLA SMUČANJA – UNIVERSAL SKI SCHOOL
UŠS (USS) je osnovana na podlagi univerzalnega gibalnega vzorca (UGV), ki je zanesljivo najučinkovitejša varianta gibalnih vzorcev v smučanju.  Zakaj je ta vzorec univerzalen? Ker je učinkovit, za razliko od drugih, v vseh snežnih pogojih, na vseh nakloninah, konfiguracijah terena in v vseh hitrostih.

Predstavitveni video: https://www.youtube.com/watch?v=dfR0-ipjm1w

Za metodično vadbo tega gibalnega vzorca smo doslej razvili in preizkusili:

• PRO-SKI SIMULATOR za vadbo v telovadnici/fitnesu
• L-PRO poligon za učenje in vadbo na snegu
1. PRO-SKI SIMULATOR

o je mehanska naprava za vadbo smučanja, razvita v sodelovanju med podjetjem KLAMPFER, MATIJEVEC Vanja(višji trener alpskega smučanja) in FAKULTETO ZA ŠPORT.

o Naprava omogoča vadbo v gibalnem vzorcu, značilnem za izvedbo zareznih (carving) zavojev v alpskem smučanju, ki so značilni po tem,da smuči drsijo izključno po robnikih, brez stranskega oddrsavanja. To omogoča posebna oblika gibanja (gibalni vzorec), kjer se težišče telesa ritmično pomika z ene na drugo stran smuči in istočasno oddaljuje in približuje smučem odvisno od njihovega nagiba. Večji je nagib smuči in s tem telesa, bolj je težišče oddaljeno od smuči in obratno. Ta oblika gibanja se je pokazala kot najbolj učinkovita v številnih raziskavah opravljenih v okviru FŠ v Ljubljani v letih 97/99 kot tudi v nadaljevanju teh raziskav v SHOGO YONEZAWA PRO SKI SCHOOL na Japonskem v letih 2000-2004, kjer je bila razvita tudi metodika poučevanja te tehnike s pomočjo posebej oblikovanih terenskih oblik.

o Ta gibalni vzorec omogoča stalno kontrolo obremenitve na robnikih, kar je predpogoj za učinkovito izvedbo zareznega (carving) zavoja brez stranskega oddrsavanja.
o PSS je edina naprava na svetu doslej, ki v celoti omogoča vadbo v tem gibalnem vzorcu, ker:
o omogoča ritmično lateralno gibanje
o zvezno spreminjanje oddaljenosti težišča od stopalk odvisno od nagiba
o nagib stopalk v odvisnosti od oddaljenosti od središčne lege
o gibanje stopalk po loku, ki je del krožnice
o nastavitve upora in s tem intenzitete vadbe
o kontrolo učinkovitosti – pravilnosti izvedbe, kjer je upoštevan enakomeren nagib stopalk v odvisnosti od odmika od središčne lege in tempo gibanja
o Ker pri vadbi na PSS deluje celotna senzorično-motorična veriga v natanko istem vzorcu, kot pri realnem smučanju na snegu, je vadba na PSS izredno učinkovito dopolnilo in celo nadgradnja vadbe na snegu, saj omogoča neposredno kontrolo gibanja in učinkovitosti v vsakem posameznem »zavoju«.

o https://www.youtube.com/watch?v=wDKOD-_nIlA

2. VADBENI POLIGON NA SNEGU

Poligon naj bo blago padajoča, gladka snežna površina, brez grbin ali kupov naritega snega in naj se konča z iztekom v ravnino ali blago protistrmino. Po možnosti naj ima začetnikom prilagojeno obliko vertikalnega transporta, kot je trak, žičnico / vlečnico z držali ali nizko počasno sedežnico.
Širina poligona naj bo vsaj 15m. Razdeljen naj bo v tri vzdolžne segmente. Prvi, naj ima umetno zgrajene prečne valove, visoke do 0,5m in v razdalji 10 do 15m, drugi, naj bo gladek, brez valov ali grbin. Tretji, naj ima na sredini sleme po vsej dolžini, visoko do 0,5m.
Dolžina poligona naj bo 100 do 200m.
Poligon mora biti redno strojno vzdrževan, da ne pride do poledenitve ali plošč, ki bi oteževale ali celo onemogočale varno delo z začetniki.

 

V tako urejenem poligonu – učilnici, začetnika lahko naučimo načina gibanja, ki mu omogoča lahkotno obvladovanje smuči v vseh razmerah in na vseh terenih. Naprednejšega smučarja naučimo vožnje po robnikih in kontroliranega obremenjevanja robnikov v zavojih, vrhunskemu tekmovalcu pa omogočamo izpopolnjevanje občutka za pospeševanja v zavojih v zarezni tehniki, obvladovanje terenskih oblik in vse elemente skokov.

METODIKA UNIVERZALNE ŠOLE SMUČANJA

Metodika USS je utemeljena na treh sklopih, ki omogočajo hiter napredek od osnov drsenja na snegu do obvladovanja različnih terenskih oblik na smučišču v različnih snežnih pogojih in pri različnih hitrostih.

Sklop 1.:

• Osnove drsenja, sprememba smeri, kontrola hitrosti, ustavljanje

Sklop 2.:

• Osnove zarezne tehnike, uravnavanje pritiska z ustreznim gibanjem, izvedba zavojev po robnikih in nagibanje, hitrost in kontrola hitrosti

Uravnavanja pritiska se najlažje naučimo s smučanjem čez več zaporednih valov, ki omogočajo natančno izvedbo in časovno kontrolo učinkovitosti izvedbe.

Sklop 3.:

• Hitrost in različne izvedbe skoka, zavoji na protistrmini, prehodi čez več terenskih oblik v enem zavoju, vadba specifičnih tehnik prehoda skozi vratica v tekmovalnem smučanju

 

Predstavljena metodika zagotavlja najbolj učinkovito učenje vseh pomembnih elementov smučarske veščine v kontroliranih pogojih in ob stalnem evidentiranju napredka.
Učenec pridobi znanja, ki mu omogočajo učinkovito vodenje smuči ne glede na snežne razmere, konfiguracijo terena ali hitrost.
Osvojeno znanje mu omogoča, da v celoti realizira svoje potenciale glede na prioritete, ki si jih je postavil. Omogoča mu razvoj v tekmovalno smučanje, vse oblike prostega stila, kot tudi preprosto uživanje s smučanju na ekstremnih strminah in v celcu.

Vanja Matijevec

';