Trail, tek v naravi
No, pravzaprav mnogi pri nas to počejo že dolgo časa, ne da bi se zavedali, kako zelo v trendu so. Veliko ljudi to počne že leta dolgo, še več pa je tudi novih ljudi, ki tečejo po gozdovih in pa čez polja - in vse manj je tistih, kot na začetku tekaška booma pri nas, pred dobrimi desetimi leti, dvanajstimi leti, ko je večina drgnila po asfaltu, bolj zagreti tudi po stadionih.
Zdi se, da tekači, ki živijo v mestih, pravzaprav veliko tečejo po urejenih makadamskih poteh. No, to je super, tek v naravi, a to ni povsem isto kot ono, čemur v tujini pravijo trail, ali kros, mi pa bi lahko rekli, da gre za tek po neravnih in za polaganje nog zahtevnejših terenih.
Kaj to pomeni, neravnih in zahtevnejših? Da tečemo po gozdnih in poljskih stezicah, kjer se srečujemo s koreninami, skalami, kamenjem, jarki, kanali, lužami, padlimi drevesi, vodo in včasih blatom. Da se teren ves čas nekoliko spreminja, mi pa s emu s korakom prilagajamo.
Zakaj bi, če nam to dela manj gotov korak, tekli po slabšem terenu, ne pa po asfaltnih ali urejenih makadamskih poteh v mestu? Zato, ker je človek tako še bližje naravi, še bolj v njo gre, še bolj jo čuti. Zares doživi. Drevesa, nebo, zvoki narave, ptice. Tu se duša spočije. Sicer pa velja, da narava preprečuje depresijo, drevesa proizvajajo kisik - si lahko želimo kaj več, kot da je poskrbljeno in za dušo in za telo?
Če človek teče po zahtevni podlagi, mora biti osredotočen, kam stopa. Biti mora pozoren, treba se je skoncentrirati. Koncentracija pomeni tudi pravo koordinacijo gibov, nog, rok, telesa, iskanje ravnotežja. Tudi telo vam bo hvaležno, saj so mehkejše podlage boljše za sklepe, veliko manj udarcev je, kot pri teku po trdem. Neraven teren prisili telo, da deluje več mišic kot pri monotonem - nenehno v istem ponavljajočem se ritmu in gibanju - potekajočem teku na cesti. Ja, in tu je še občutek pustolovščine, ki je seveda tudi sijajen.
Teka po neravnih podlagah se ne smemo prestrašiti, obstaja ogromno različnih površin, kot pač komu paše. Če se kdo boji, da si bo zvil gleženj, naj po zanj neprimernem terenu, ali terenu, kjer s ene počuti dobro, hodi. Dobro je, da si pred tekom po neravnih terenih okrepimo gležnje - kasneje se bodo med takim tekom še bolj okrepili.
Vsak tek po neravnem terenu tudi krepi ligamente in vezi.
Dobra stvar takega teka je, da ne hlepimo po mnogo pretečenih kilometrih, pač pa po doživetju v naravi. Pol ure, tri četrt ure, ura takega teka je neprecenljiva. Nikakor ne pomeni teči po divjem delu narave, da bi postali ultramaratonci, kje pa. Za take teke sploh ni nujno da so zelo dolgi.
No, ko se boste vrnili na cesto, boste videli, da ste z vadbo na razgibanem terenu postali močnejši.
Kakšno opremo rabimo za tak tek? V Poletu in Poletu O2 smo predstavili ogromno tekaških copat za slabše podlage, a mnogi v naravi tečejo kar s starejšimi copati, ki so imeli že boljše čase, a je njihova odzivnost in blaženje, ki sta preslabi za trde podlage, za tek po mehkem še vedno prima. Seveda so najboljši trail copati, a so nekateri kar dragi, glede na to, da v sebi nimajo veliko tehnologije. Vsaj v podplatu ne. Ja, saj je ne rabimo toliko, kot na trdem terenu, a copat brez tehnologije bi moral biti cenejši, ni res? Pa ni povsem tako. Trend se plača.
Dobro je imeti nekoliko daljše tekaške hlače s kakšnim žepkom več, majico z rokavi čez rame, da te ne opraska vejevje, ali da se ne prilepi kakšen klop, nogavice morajo biti preko gležnjev, da si jih ne opraskamo ali ranimo na koreninah ali skalah ali na vejevju.
Tole morda kakšnemu prodajalcu ne bo všeč, a drži: oprema za v hosto naj bo udobna in ne lepa, se pravi, da lahko tečete v starejših kosih, morda niti ne v povsem tekaški opremi, če se trail teka lotevate zares, pa je na trgu veliko zelo dobre in kakovostne opreme, v kateri bo tek pravi užitek.
Povsem dobro pa je mogoče teči v telovadnih hlačah, v katerih igrate tenis ali nogomet, tehnični majici, ki jo imate za igre z žogo ali fitnes, nogavice pa si velja kupiti tiste tekaške, da bi nas ne ožulilo po nepotrebnem. Mnogi bolj izkušeni ali po trendih obrnjeni tekači v hosti nosijo višje kompresijske nogavice, dokolenke, in hlače do kolen, kar je dobra zaščita pred klopi in vejami, a koža doživi manj, kot sicer, v bolj zračni in ohlapni opremi.
Po teku je potrebno storiti dvoje: potem ko ste se preoblekli, najprej raztezanje, nato pa natančen pregled, če se vam v hosti ni kaj prijelo na kožo, klop na primer. Razmislite o cepljenju!
