Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Pomen kondicijske priprave v vrhunskem tenisu

Kondicijska priprava je kot del celostne športnikove priprave zelo zapostavljena. V ospredju je še vedno tehnično-taktični trening, kar je v redkih športih najpomembnejši del športnikovega uspeha.

Hirscher, Nadal in ameriška košarkarska reprezentanca so primeri vodilnih imen in ekip, ki v svojih disciplinah zasedajo najvišja mesta. Ti športniki veljajo za kondicijsko najbolj pripravljene v konkurenci. Kljub temu da so neposredni dokazi za to trditev širši javnosti nedostopni, večina laikov, ki redno spremlja tekme, pravilno prepozna tistega, ki je kondicijsko boljši. Za Hirscherja so značilni izjemni nagibi smuči, stabilnost in odličen nadzor ravnotežja ter sposobnost ohranjanja visoke intenzivnosti smučanja vso progo. Košarkarji ameriške reprezentance v povprečju skačejo više in hitreje menjujejo smer gibanja. Pri tenisačih so stvari zelo podobne. Rafael Nadal odlično promovira vlogo kondicijske priprave v športu. Je gladiator, ki slovi predvsem po izjemni psihični stabilnosti in vrhunski kondicijski pripravi. Nedvomno je kondicijsko med najbolj pripravljenimi tenisači na »touru«. Če za primer vzamemo igralce iz prve deseterice, je tehnična izvedba Nadalovih udarcev pod povprečjem. Začetni udarec in vračanje servisa, ki sta pri tenisu ključna, sta pri Nadalu povprečna, a je kljub temu osvojil 14 turnirjev »velike četverice«.

Kaj kondicijska priprava sploh pomeni?

Pogovorno se beseda »kondicija« pogosto povezuje z vzdržljivostjo. »Nimam kondicije!« je pri ljudeh pogost stavek, ko povečana obremenitev povzroči dvig ogljikovega dioksida v krvi, ta pa v podaljšani hrbtenjači refleksno pospeši dihanje. »Kondicija« pa je mnogo več kot to. »Kondicija« je poleg vzdržljivosti tudi moč, gibljivost, koordinacija, ravnotežje in hitrost. Preden začnemo načrtovati kondicijski program, moramo dobro poznati fiziološke, biomehanske in tehnično-taktične značilnosti športa. Za tenis velja naslednje: tekma traja od manj kot uro do pet ur ali več, posamezna izmenjava, med katero so številne hitre menjave smeri, traja od štiri do 15 sekund, dolžina odmora med točkami je največ 25 sekund, razmerje med »efektivnim« časom igranja in trajanjem tekme je 1 : 3 do 1 : 5. Igralci pretečejo med 1500 in 3000 metrov na tekmo.

Tenisač je golfist, sprinter in maratonec

Iz zgornjih značilnosti teniške igre je mogoče sklepati, da je tenis mešanica golfa, sprinta in maratona, kar pomeni, da je za vrhunski dosežek v tenisu potrebna visoka raven aerobnih in anaerobnih sposobnosti. Izraz aerobno pomeni, da je za obnavljanje adenozintrifosfata (ATP) potreben kisik. ATP je edina substanca, ki lahko kemično energijo pretvori v mehansko delo. Poljudno bi lahko rekli, da je ATP vmesni člen, ki omogoči, da mišice hranilne snovi (ogljikove hidrate, maščobe, beljakovine) izrabijo za njihovo krčenje oziroma gibanje. Zaloge ATP-ja se v telesu izčrpajo po približno 10 sekundah izjemno intenzivnega napora, zato se mora ATP nenehno obnavljati, saj v nasprotnem primeru mišica ostane v »krču«.

Vzdržljivost

Ključna sposobnost za uspeh na igriščih s peščeno podlago.

Dobra vzdržljivost je značilna za maratonce in smučarske tekače, katerih največja poraba kisika znaša tudi več kot 90 ml na kilogram telesne teže na minuto. Pri vrhunskih tenisačih so vrednosti nad 60 ml/kg/minuto, pri netreniranih odraslih srednjih let pa okoli 40 ml/kg/minuto. Omenjene vrednosti pomenijo aerobno moč, enega ključnih parametrov, ki določa uspeh v vzdržljivostnih športih. Večja kot je aerobna moč, večja količina ATP-ja se bo obnovila v določenem času, kar pomeni, da bomo lahko neki napor premagovali dalj časa. V tenisu je vzdržljivost ena ključnih sposobnosti predvsem pri tistih igralcih, katerih igra temelji na udarcih z osnovne črte. Ferrer, Nadal, Murray, Djoković in Davydenko so primeri izrazitih »baselinerjev«. V tenisu se vzdržljivost bolj izrazi na igriščih s peščeno podlago, ker so sile na telo tam manjše in posamezne točke trajajo dalj časa. Tenisači vedo, da enkratna zmaga ne pomeni veliko. Pomembno je biti »konstanten«. V tenisu je sezona dolga. Traja od januarja do novembra. Igralci odigrajo 20 do 30 turnirjev oziroma od 50 do 100 dvobojev na leto. Dobra regeneracija igralcem omogoča, da novo tekmo začnejo »sveži«, da ohranjajo visoko raven gibalnih sposobnosti tudi v sklepnem delu sezone. Na zaključnih mastersih (Šanghaj, Pariz, London) sta se v zadnjih petih letih na vrhu večinoma izmenjevala Murray in Djoković. Vzdržljivost je pomembna tudi z vidika regeneracije, ker se bolj vzdržljivi tenisači hitreje regenerirajo. »Kondicija« je tudi regeneracija. Da bi bila regeneracija hitrejša, nekateri športniki posežejo po prepovedanih snoveh. Tudi doping je »kondicija«, saj v prvi vrsti izboljšuje raven gibalnih sposobnosti in ne tehnične izvedbe udarcev.

Hitrost. Ključ za pravočasno postavitev

Poleg vzdržljivosti mora biti vrhunski tenisač tudi hiter. Hitrost je mešanica eksplozivnosti in koordinacije. Številne spremembe smeri zahtevajo hitro gibanje nog. Boljši tenisači skočijo v daljavo z mesta krepko prek treh metrov, kar kaže visoko odrivno moč nog, ki je močno povezana z eksplozivnostjo. Zaradi večkratnih menjav smeri se pojavi potreba po vzdržljivosti v eksplozivnosti. V angleščini je ta sposobnost poznana kot »power-endurance«. To je ključna sposobnost tenisača. Na tekmah rekreativcev velikokrat slišimo: »Premagal me je, čeprav ne zna udariti žoge. Rešujejo ga hitre noge.« Vzdržljivost in hitrost sta za dober izid v vrhunskem tenisu pomembnejši kakor tehnično pravilna izvedba udarcev. Slabšo tehniko lahko nadomestimo z vrhunsko »kondicijo«. Obratno ne gre. Vsaj dolgoročno ne. Tudi Federer je kondicijsko vrhunsko pripravljen, čeprav na prvi pogled ni tako videti, ker se zaradi izjemnega pregleda igre po igrišču giblje manj kakor drugi.

Kaj je glavni cilj kondicijskega trenerja tenisača?

Trening mora načrtovati tako, da bo tenisač pravočasno postavljen za udarec. Da bo pravočasno »na žogi«. To je ključno. V tem elementu je Murray nedvomno med boljšimi. Kdor igra tenis, dobro ve, da je »z mesta« laže natančno zadeti kakor »iz gibanja«. Drugi cilj trenerja je vključitev preventivnih vsebin, ki zmanjšajo tveganje za pojavitev poškodb. Kritična sta predvsem ledveni del hrbtenice in ramenski sklep. »Kondicija« je tudi preventiva.

»Kondicija« je tudi psihična stabilnost

Tenis, ki je po televiziji videti preprost, je v resnici kompleksen šport. Odločilni dejavnik uspeha je športnikova duševnost. Ta ima »dobro« glavo, radi rečemo. Do izida 3 : 3 v prvem nizu igra večina igralcev zelo podobno. Vsi so dobri. Vrhunski se ločijo od povprečnih v prelomnih trenutkih. Dobra raven vzdržljivosti in eksplozivnosti tenisača zavarujeta pred nevarnim pojavom utrujenosti. Ko se ta pojavi, se poslabša športnikova zbranost in natančnost udarcev je slabša. Število napak se poveča, kar lahko hitro pomeni poraz.

asist. Andrej Kocjan, prof. šp. vzg., strokovni fizioterapevt Pedagoško je dejaven kot asistent na UP (PEF in FVZ) na področju funkcionalne anatomije in fiziologije napora. Raziskovalno je usmerjen v področje živčno-mišičnih funkcij trupa. V praksi deluje kot kondicijski trener jadralcev in tenisačev.

 Andrej Kocjan, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju in Pedagoška fakulteta
 

';