Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Poletov potep: Rogatec – muzej na prostem in dvorec Strmol

Priznati moram, da ideja za obisk tega, do nekaj dni nazaj zame še nepoznanega dela naše matere kokoške, ni dozorela v moji glavi. Kot se spodobi za konec šolskega leta, smo se v ta res zeleni del Obsotelja odpravili s sodelavci. Večina od nas je pot po štajerski avtocesti poznala že na pamet, skupaj z luknjami na cesti, zastoji in zaporami tunelov. Zato smo avtocesto pametno zapustili že na Vranskem. Po obvezni dozi ogromne bele kave v znani gostilni v taistem kraju, smo počasi in ležerno požirali kilometre mimo nasadov moje najljubše rastline – hmelja, ki ga je, no vsaj za enkrat, do prve bog ne daj toče,še v izobilju.

Peljali smo se skozi Knežje mesto, mimo Šentjurja pri Celju ter pot nadaljevali proti znanemu zdraviliškemu kraju, Rogaški Slatini. Po osvežitvi z mehurčki Rogaškega »Templa« smo se odpravili proti našemu cilju – kraju, pod vznožjem mogočne Donačke gore - Rogatcu

Občina Rogatec je nastala kot ena izmed petih občin na ozemlju nekdanje občine Šmarje pri Jelšah . Velikost občine Rogatec je 40 km2 in je ena od manjših občin v Sloveniji, ter obsega devet naselij: Brezovec pri Rogatcu, Dobovec pri Rogatcu, Donačka Gora, Log, Rogatec, Sv. Jurij, Tlake, Trlično in Žahenberc. Ta naselja  so razporejena v tri krajevne skupnosti in sicer Dobovec, Donačka Gora in Rogatec. Meji na sosednjo Republiko Hrvaško. Rogatec premore kar dva mejna prehoda z našo južno sosedo, to sta Dobovec in Rogatec. V okolici Rogatca so vzorno urejene obsoteljske kolesarske in sprehajalne poti, glavni dve atrakciji pa sta dvorec Strmol, ter muzej na prostem Rogatec.

Muzej na prostem je res prava paša za oči. Takoj po prihodu na njihovo parkirišče vas bo pozdravila (vsaj nas je) kopica avtodomov, katerih lastniki so si z zanimanjem ogledovali notranjost tega, pri nas res edinstvenega muzeja. S slamo krite hiše, kozolci toplarji, delujoč vodnjak in ne boste verjeli, tudi predhodnik vseh naših megalomanskih trgovskih verig, trgovina z mešanim blagom ima mesto v tem muzeju - skupaj z obveznim zvončkom za odpiranje vhodnih vrat.

V muzeju se trudijo ohraniti stavbarstvo subpanonskega tipa, značilno za Obsoteljsko regijo v času 19 do sredine 20 stoletja . Z leti in ogromno truda kustosov ter tukaj zaposlenih, je muzej v Rogatcu prerasel v največji slovenski muzej na prostem. Leta 1997 je bil celo nominiran za evropski muzej leta. Lepa pohvala vsem, ki skrbijo, da se kulturna dediščina v tem, dostikrat pozabljenem delu Slovenije ohranja še naprej.

Prijazne vodičke vam bodo odgovorile še na tako nemogoče vprašanje - povezano seveda z muzejem in razstavljenimi eksponati, ki jih v tem muzeju na prostem res ne manjka. Ta muzej je res paša za oči in dušo, saj se, vsaj za dobro uro, kolikor ogled traja, lahko vživite v življenje, kakor so ga pred stoletjem v  Obsotelju poznali. Več informacij o tem res neverjetnem muzeju ter fotografijah muzeja in kraja samega si lahko pridobite na njihovi spletni strani, skupaj z vsemi aktualnimi dogodki, ki se bodo v bližnji prihodnosti v tem kraju ob Sotli dogajali. Za tiste najbolj tech-frike imajo, kljub muzejskem pridihu tudi delujočo aplikacijo za pametne telefone!

Po ogledu muzeja smo si seveda ogledali tudi dvorec Strmol. Za ta dvorec ste verjetno že slišali, saj se v medijih dostikrat pojavlja kot kraj, kjer se naši politiki srečujejo s svojimi tujimi kolegi. Ob pogledu na to mogočno stavbo si nebi nikoli mislili, da se je ta, danes v celoti obnovljen dvorec (obnova je potekala od leta 1996 do 2015), razvil iz enostavnega, srednjeveškega bivalnega stolpa, ki so ga že daljnega leta 1436 Celjski grofje podelili Jakobu Strmolskemu iz Cerkelj na Gorenjskem. Zgrajen je bil pod močnim vplivom baročne arhitekture, okrašene s štukaturami, freskami in privlačno poslikavo fasad, ki ta biser uvrščajo med najbolj pomembne fevdalne objekte na Slovenskem. V zadnjem času dvorec, razen protokolarnih obiskov, uporabljajo za izpeljavo kulturnih dogodkov, predvsem slikarskih razstav, koncertov ter izredno priljubljenih gledaliških prizorov iz življenja v času baroka.

20.6.2015  so v uporabo v sklopu prireditve Poletna muzejska noč predali tudi na novo odprt rokodelski center Rogatec, v katerem bodo potekali prikazi starodavnih in tudi že pozabljenih rokodelskih obrti, povezanih z Rogatcem in bližnjo okolico.

Še en razlog več za obisk. Torej, polagam vam na srce, da svojo dopustniško pot k našim južnim sosedom malo podaljšate in vsaj za trenutek podoživite čarobnost in spokojnost tega, dostikrat pozabljenega kraja na naši južni meji.

';