Poletov potep: Kettejeva pot in Novakov mlin

Brkini so del Slovenije. Tudi, če so na žalost največkrat tisti njen spregledani del. Kar zna biti tudi dobro. Ali pa tudi ne – odločitev je na vaši strani.

Je pa res, da se je kar nekaj znanih Slovencev rodilo v teh, s sadjem in grički bogatimi kraji. Čebelar Žnidaršič, izumitelj AŽ panja, pa glavni raziskovalec in producent filmov za odrasle Max Modic in ne nazadnje je tudi gospod »breztežnik« Živadinov kar nekaj časa preživel v »Villi del Nevoso« – mestu pod Snežnikom, Ilirski Bistrici. 

Ampak, eden izmed najbolj »modernističnih« prebivalcev tega majhnega kraja je bil stanovski kolega Cankarja, Župančiča, Murna in Gradnika –  to je bil Dragotin Kette, po katerem je dobila ime ta edinstvena pot  pod vznožjem Brkinov. Zgodba gre takole:

V Trnovem pri Ilirski Bistrici se je rodila Kettejeva mati Ana Valenčič, po domače »Jejčkova«, ki se je po poroki preselila v osnovno šolo na Premu, kjer je kot učitelj služboval Vrhničan Filip Kette.Samo v razmislek - mogoče leži tudi tukaj razlog, da sta si bistriški in vrhniški grb zelo podobna.  Malemu Ketteju je mati umrla zaradi jetike, oče pa ko je Dragotin gulil klopi v nižjih razredih gimnazije. Tedaj je za Dragotina začel skrbeti Janez Valenčič, materin stric, premožen trgovec iz Trnovega.

Kettejeva pot se začne pred Osnovno šolo Dragotina Ketteja v Ilirski Bistrici, nadaljuje skozi Trnovo, mimo stare ljudske šole, kjer je nekaj časa poučeval Kettejev oče. Pot se nadaljuje proti  Kettejevi ulici, kjer stojita rojstna hiša njegove matere in hiša, kjer je živel njegov stric Janez Valenčič. Iz mestnega primeža se izvijemo pri zaselku Rečica, kjer prečkamo most čez reko Reko in se po asfaltirani cesti napotimo proti Zarečju. Od tam nas do konca asfaltne ceste čaka le še dobrih 500 metrov, kjer čez potok »Posrtev« zavijemo desno in nadaljujemo po makadamski poti, kjer začnemo uživati v senci brkinskih dreves.

Po nekaj minutnem sprehodu pridemo do Novakove domačije, kjer si lahko ogledate bistriško etnološko posebnost - Novakov mlin. Mlin predstavlja tradicijo mlinarstva na tem območju doline Reke. Sestavljen je iz domačije in posebej zgrajenega mlina, ki vodo dobiva po jarku iz reke Reke. Jez na Reki je oblikovan tako, da lahko oskrbuje mlin z vodo tudi ob nizkem vodostaju reke, ob velikem vodostaju pa gre voda mimo mlina. Današnji lastnik domačijo obnavlja, na novo je zgradil in obnovil mlin za žito. V domačiji še deluje črna kuhinja in krušna peč. Hišo ob mlinu so postavili leta 1856, mlin pa je tu stal že prej, kar dokazuje tudi vris v avstrijski vojaški zemljevid iz leta 1763. Hišo skupaj s posestvom vzorno vzdržuje družina Dovgan iz bližnje vasi Topolc. Za ogled se je seveda potrebno predhodno najaviti.

Pete nato zasukamo do »Brejščkovega«  potoka«, ki teče kar čez kolovoz, tako da ga moramo preskočiti, ali pa zbrati pogum in si zmočiti noge. Odločitev je vaša. Makadamska pot se nato strmo vzpne, ter po nekaj minutah pridemo do travnika, kjer zavijemo levo v vas Smrje. Mimo cerkve nadaljujemo skozi vas do kapelice, kjer v križišču zapustimo asfalt in zavijemo levo. Med sadnim drevjem se precej strmo vzpnemo proti Premu. Ko pridemo na asfaltno cesto, ki vodi proti vasi Obrov, nas do začetka vasi loči samo še dober kilometer. Cerkev Sv. Helene obhodimo po levi strani in malo niže že pridemo do Kettejeve rojstne hiše. Svetujem vam, da si jo ogledate, spustiti pa ne smete niti ogleda mogočnega Premskega gradu, ki kraljuje nad »Vjlko uodo« oziroma reko Reko.

Če vas na pohodu zagrabi lakota jo z lahkoto  preženete z obiskom ene izmed številnih turističnih kmetij, ki so nastale v dolini Reke. Pri njih se lahko okrepčate z značilnimi brkinskimi izdelki in doma pripravljeno hrano, katere izvor je tesno povezan z življenjem ljudi v teh prekrasnih krajih ob vznožju Brkinov.

Želim vam lep in nepozaben dan v dolini Reke.

Več o poti in turistični ponudbi si lahko preberete na straneh občine Ilirska Bistrica