Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Pazi se nas, Franja! Prihajamo!

Najbrž  je odveč razlaga­ti, zakaj je kolesarski maraton Fra­nja vrhunec sezone vsa­ke­ga  rekreativca. Ko jo enkrat do­živite, vam je hitro ja­sno, kaj sta kolesarjenje in kolesar­stvo. Kolesarjenje je trdo po­četje, ki v človeku zbu­di naj­boljše in včasih tudi naj­slabše, a zadnje se zgodi, če ob­račanja pedal v glavi ne ra­­zumemo.  Ja, prav v glavi je od­govor, da gre za čudovit način preživljanja prostega časa na svežem zraku tudi, če nam je včasih težko.

Ni ga boga, da ne bi šel na kolo!

Najuporabnejši nasveti, ki jih rekreativni kolesar potrebuje pred sezono? Če pobrskate po knjigah, spletu  ali po kolesar­skih revijah, boste naleteli na kolesarske urnike oziroma pla­nerje treningov, s katerimi se boste spravili v formo v naj­krajšem možnem času.

Ampak vsi ti urniki so tako dolgočasni in predolgi, da še nisem srečal kolesarja, ki bi se ga držal!

Pravzaprav sta dva razloga, da niso uporabni. Prvi  je, da niso prilagojeni našemu delovniku, drugi razlog je, da so enostavno pretežki. Lahko pa z zagotovostjo napišem, da vsi ti planerji delujejo; če se jih dosledno držite, bo uspeh zagotovljen. In vendar, težko se jih je držati, ker so tako uni­ver­zalno napisani. Poiščite in privoščite si osebnega trene­rja, kar je zadnja leta prava us­pešnica med rekreativci, on bo kolesarski urnik prila­go­dil vašemu službenemu, delovnemu in zasebnemu vsak­danjiku. Ne bo vas stalo ve­liko, boste pa razbremenjeni s premišljevanjem, kako in kdaj vaditi.

Na to mesto sodi tudi opomba bolj kot razlaga, zakaj nekateri kolesarji pravijo, da osebni trenerji ne delajo ču­dežev. Opomba se glasi: ker jih ne poslušamo! Kole­sarski trening ali vadba je ne­kaj najtežjega, kar si človek lah­ko privošči, in v tem tišči raz­log nezadovoljstva. Enako je z urniki, ki jih na primer pre­pišemo iz kakšne revije. Tam lepo piše, da je sobota prosta treninga, ker ste ves teden že pridno vadili, vi pa zjutraj dvignete roleto in zagledate čudovit dan, otroci še spijo, žena je že v trgovini, nobeden vas ne bo pogrešal.

Osebni trener nam napiše, da so danes na sporedu intervalne vožnje 15-krat 1 kilometer ravnine pod polno obremenitvijo. Med vsakim intervalom so štiri minute počitka. Če upo­števamo, da bomo pet ki­lo­metrov prekolesarili, da bi se ogreli za vadbo, ugotovimo, da bomo v dobri eni uri in pol vsega skupaj prekolesarili le dvajset kilometrov. Ej, miško, dan je lep in jaz lahko kolesarim štiri ure in prekolesarim sto kilometrov! In potem seveda ne verjamete, da boste prej v formi, da boste na Franji boljši, če boste prekolesarili tistih petnajst intervalov in ne stotke čez klance! Še ena opomba: težje je narediti 15-krat 1 kilometer kot pa 100 kilometrov v tempu, ki smo ga vajeni. In to še ni vse, po tem intervalnem treningu boste manj utrujeni kot pa po stotki.

Kakšna zmešnjava, težji trening, bolj spočiti, lažji trening, bolj utrujeni? In to še ni vse: od krajšega treninga boste boljši kot od daljšega. Seveda, če je le ta skrbno načrtovan, skrbno pa ga lahko načrtuje le osebni trener z izkušnjami in oboroženi s poštenostjo.

Polet O2 svetuje

Da bi bili fit za Franjo, morate konzumirati raznovrstno ko­lesarsko vadbo. Če boste vsa­ko priložnost za kolo izko­ristili tako, da boste vozili in vo­zili ter hoteli pred Franjo imeti na števcu maksimalno število kilometrov, boste sicer dobri, vendar ne tako dobri, kot bi lahko bili. Kdor misli, da je bistvo kolesarstva ali kolesarjenja le vožnja navkreber, se močno moti. Bistvo cestnega kolesarstva je hitrost, ne pa moč ali vzdržljivost. Vsi rekreativci pa so zelo vzdržljivi, nekateri tudi fizično zelo močni, ker so moč pridobili z redno vadbo, hitri pa niso. Kako je to mogoče? Tako banalno bi­stvo mi pa smo ga povsem prezrli. Si lahko predstavljate, kako hitri bi bili, če bi vse ure, ki jih v eni sezoni preživite na ko­lesu, spremenili v učinko­vit trening? Zato rad napišem, da noben osebni trener ni predrag glede na to, koliko ur odstopimo svoji rekreaciji. S pravim načrtom boste manj časa na kolesu in hitrejši boste. Prekolesarili boste manj ki­lometrov, a boljši boste. Ko­lesarstvo je res nelogično, kajne?
Še dobro, da je zdravo, seveda, če ga počneš z glavo. In ta odstavek je bil posvečen prav temu.

Polet O2 odsvetuje

Najprej se morate odločiti, ali boste panoramski kolesar ali pa hiter kolesar. Če boste panoramci, no, potem niti niste prišli do tega stavka, uživali boste v drsenju v naravi in si og­ledovali svet okoli vas. Če pa (bo)ste ljubiteljski dirkač, pa pozabite na razglede, ki jih ponuja vožnja s kolesom, ker boste morali biti osredotočeni le na tehniko vožnje in urnik vadbe. Tehnika vožnje? Se mogoče kdo ne zna voziti s kolesom? Spet lahko mirno zapišem, da se le malokateri rekreativec zna voziti s specialko, ampak naj ta tema os­tane za kasneje. Da ne bi zbezljali proč od mednaslova, Polet O2 odsvetuje nabiranje kilometrov brez strokovne podlage. Strokovna podlaga ne pomeni, da morate takoj najeti osebnega trenerja, ampak zgolj ozaveščanje, da je škoda toliko časa, ki ga preživimo na kolesu, ne izkoristiti koristneje. Izobražujmo se in kmalu bomo ugotovili, da je to res. Polet O2 odsvetuje skrb, da moramo biti boljši, kot smo bili lani. Bodimo pametnejši, kot smo bili lani, in že smo v prednosti.

Bolj star, bolj nor je le v pesmicah, pri nas je drugače. Bolj star, dobro nor. Ja, kolesarska norost je nekaj posebnega, nekaj, česar se je treba naučiti.

Gremo mi na kolo

Zdaj bi vam moral servirati tabelo z urnikom za vsak dan posebej, vse do Franje. In vi bi ga ošinili s pogledom in si rekli, da ste to že stokrat prebrali in zaprli Polet O2. Zato bom raje posredoval obvestilo, da se je najprej treba naučiti voziti kolo. Na začetku sezone bodite pozorni na tehniko vožnje, ali pedalirate pravilno, koliko obratov na minuto naredite in s kakšnim prestavnim prenosom. Še ve­čja pozornost gre drži na kolesu, ki pa je zelo odvisna od pravilne nastavitve kolesa. Nastavitev kolesa je umet­nost, ki jo redki v Sloveniji ob­vladajo, vendar taki strokovnjaki obstajajo. Najlažje jih najdemo v specializiranih pro­dajalnah koles. Če imate Franjo za glavni cilj, zime zagotovo niste preležali in imate zato dobro podlago, kar se tiče forme. Verjamem, da imate za sabo nekaj smučarsko-tekaških dni, nekaj samo smučarskih ali pa samo tekaških, verjamem, da ste hodili v hribe ali fitnes. Če podlage ni, ne začnite prehitro. Začnite postopoma in glejte, da s prvih petih voženj ne pridete utrujeni. To pomeni, da je ena ura in pol kolesarjenja za prve kilometre več kot dovolj. Vem, da zmorete več, vendar vem, da boste, če boste pretiravali, prej zapadli v »krizo«, iz katere ne bo napredka. Mor­da si celo uničite sezono, vsaj spomladansko. Skratka, na začetku najprej pre­verite nastavitev kolesa, več pozornosti posvetite svoji drži na kolesu in nikar ne pre­tiravajte s kilometri. 

Kolesarska vadba je kot pisanica

Nasvet, ki naj bo kar vaša ko­le­sarska zlata delnica: ne tiščite takoj v klance! Kolesarski trening oziroma vadba je sestavljena najprej iz »obratomera«, pravilni obrati in njihova frekvenca, to je osnova. Trening ni samo vožnja navkreber. Trening so intervali, distance, dolge in kratke, so šprinti v klanec, po ravnem ali po klancu navzdol. Kolesar­ska vadba so vmesne pavze, ki so namenjene počitku in posledično lažjem napredku. Znate voziti skozi ovinke, se znajdete med tisočero očeladeno množico Franje, boste pod­legli njihovem divjem ga­lopiranju že v zaprti vožnji skozi center Ljubljane?

O taktiki na Franji  bomo še pisali

Trenirajte z glavo, posvetujte se z izkušenim, pobrskajte po vseh zavrženih tabelah, planerjih, kolesarskih urnikih. Ni­so za v smeti, ampak za upo­rabo, in tam boste videli, da je še najmanj »klancanja« in največ intervalnega trenin­ga, kar pomeni, da boste v manj urah z manj kilometri veliko boljši oziroma hitrejši. Če ste pozabili, vas mo­ram spomniti, da je Franja sestavlje­na iz samih intervalov, spreminjanje hitrosti si sledi celotnih 100 ali 155 kilometrov, in če se boste pravilno pripravili, boste šli vedno hitreje in ne vedno težje, počasneje …

Pa še nekaj ne pozabite: manj časa na kolesu pomeni več časa s svojimi naj­bližji­mi. Pameten kolesar tega nikoli ne pozabi!

';