Mojca Hafner. TRIATLONSKA NAPETOST NARAŠČA
Še pet dni nas loči do trenutka, ko bo šlo zares. Slovenija bo po tem, ko si je 40 let želela pridobiti organizacijo triatlonov iz serije Ironman, 23. septembra 2018 v Kopru gostila prvo slovensko IM polovičko. Prireditev bo zgodovinska organizacijsko, saj so standardi izvedbe prireditve te serije izredno visoki, za to bo skrbelo okrog 500 ljudi. Zgodovinska pa bo tudi udeležba, saj bo na štartu 1400 tekmovalcev iz 48. držav. In med njimi 300 Slovencev.
Med slovenskimi udeleženci bo tudi 28-letna Mojca Hafner, ki z letošnjim nastopom na Svetovnem prvenstvu v Ironmanu 13. oktobra na Havajih zaokrožuje petletno tekmovalno obdobje v triatlonu. Koprska preizkušnja bo zanjo eden od pomembnih treningov pred nastopom sezone, saj bo s klubskim kolegom Klemnom Rojnikom nastopila v štafeti, v kateri bo Mojca odplavala 1,9 km in prekolesarila 90 km, Klemen pa bo prevzel tekaški del v razdalji polmaratona. Izkušenj s serijo Ironman Mojci ne manjka, na Havajih bo letos nastopila že drugič, leta 2014 je tekmovala tudi na Svetovnem prvenstvu v polovičnem Ironmanu v Kanadi. Skratka, dovolj razlogov za to, da smo se o tem, zakaj in kako pomembna bo koprska polovička, pogovarjali z Mojco in z njenim trenerjem Rokom Bizjakom.
Mojca, pred slabim tednom si na Državnem prvenstvu v srednjem triatlonu v Murski Soboti osvojila naslov državne prvakinje. Si bila zadovoljna z nastopom, kaj tebi in trenerju pomeni naslov državne prvakinje?
Mojca: “Z nastopom sem deloma zadovoljna. Zelo sem zadovoljna s plavalnim delom, saj je plavanje še vedno moja najslabša disciplina in imam na tekmah zelo nekonsistentne rezultate. Treningi so namreč pokazali napredek, ki pa na ostalih letošnjih tekmah ni bil viden. S kolesarskim delom sem kar zadovoljna, tekaški del pa bi bil lahko boljši. Naslov DP je vsekakor lep uspeh, ni bil nikoli glavni focus; cilj tekme je bil, da jo oddelam kot dober trening za Havaje.”
Rok: “Vedno je lepo osvojiti naslov državnega prvaka. Kjub temu, da je bila konkurenca okrnjena in trening tekma. Takšni nastopi so zelo dobrodošli, saj pokažejo na pomankljivosti, ki so prisotne v fizični pripravljenosti in te prisilijo, da izstisneš iz sebe več kakor na treningih.”
Nastop pred enim tednom pa le ni bil glavni cilj sezone. Oktobra te še čaka Svetovno prvenstvo v Ironmanu, kamor si se uvrstila lani septembra v Italiji. Kako potekajo priprave na Havaje in kakšno mesto je imela murskosoboška polovička v trenerskem smislu; ne nazadnje si se dan zatem po petih urah tekme še s kolesom odpeljala iz Murske Sobote proti Ljubljani.
Mojca: “Ne, ni bil glavni cilj, polovička v Murski Soboti je vsako leto mišljena kot trening tekma. Priprave na Havaje potekajo dokaj dobro, je pa sploh za havajsko tekmo težko reči, kaj to pomeni glede samega rezultata, saj je le-ta tam resnično zelo odvisen tudi od samih razmer na dan tekme ter dnevne forme. Kaj državno prvenstvo pomeni v trenerskem smislu, pa naj pove kar trener :)”
Rok: “Tekma za državno prvenstvo je res imela svoj specifičen namen, saj močni vetrovi na Havajih nič ne prizanašajo triatloncem na kolesarskem delu tekme. Zato je želja, da se na to temeljito pripraviva. Skozi testiranja in analiziranja sva z Mojco ugotovila, da njeno telo potrebuje precej drugačne, ekstremnejše dražljaje od večine ostalih, da se na njih pravilno odzove in prilagodi. V ta namen potem združujeva tekme in treninge, kar v praksi izgleda tako, da dan po tekmi naredi še daljši tekaški ali kolesarski trening.”
Kako dolgo se že pripravljata na Havaje, kako intenzivno trenirata in kako sta zadovoljna s pripravljenostjo malo manj kot štiri tedne pred tekmo?
Mojca: “Za Havaje se bolj usmerjeno pripravljam od konca zime dalje. Verjetno se vsem tekmovalcem zdi, da bi bila pripravljenost lahko boljša, enako je tudi pri meni. Je pa kar precejšnja razlika od nastopa izpred dveh let, ko je bil triatlon glavni fokus v mojem življenju, saj letos temu ni več tako, posledično je bila tudi sama motivacija za trening manjša.”
Rok: “Iz trenerskega vidika bi pripravljenost vedno lahko bila na višjem nivoju. Sicer je pa objektivno težko karkoli napovedati. Telo je od napornih priprav, ki še vedno trajajo, utrujeno. Kakšna bo forma, ko se Mojca spočije, bomo videli na dan tekme.”
Kako uskljajuješ treninge z vsakdanjim življenjem: v Škofji Loki si zdravnica. Je takšno življenje naporno?
Mojca: “Uskladiti vse je v zadnjem letu kar precej težko, saj je tudi tempo dela v ambulanti družinske medicine zelo intenziven in včasih bolj naporen od kakega treninga. Poleg tega v ospredje vedno bolj prihaja tudi družinsko življenje. Me pa triatlon še vedno osrečuje in ne obžalujem prav ničesar.”
To nedeljo bo prva tekma, Ironman polovička tudi v Kopru. Ti boš tam nastopila v štafeti s Klemnom Rojnikom. Kaj bo zate pomenila koprska polovička kot tekma in tudi glede na to, da bo na domačem terenu?
Mojca: “Koper bo ravno moj 10. nastop na tekmi Ironman serije. Tekme Ironman serije imajo definitvno svoj čar in izredno dobro organizacijo, ki jo na kakih drugih tekmah včasih pogrešam. Nastopa na domačem terenu ne bi želela izpustiti, saj verjamem, da bo vzdušje nepozabno. Se pa na tekmo odpravljam izključno z željo po dobrem treningu. In druženju, saj če običajno na tekmah lovim slot ali določen rezultat, lahko tokrat nastopim popolnoma neobremenjeno. Glavno je predvsem, da v cilj pridem cela in nepoškodovana. Zelo me veseli, da nastopam skupaj s Klemnom, ki je tudi že nastopil na Havajih in je bil med drugim eden od ključnih faktorjev za dokaj uspešen nastop na mojih prvih Havajih, saj so bili njegovi nasveti neprecenljivi.”
Rok: “Ker gre za prvo Ironman polovičko pri nas, je udeležba na nek način samoumevna. Zaradi bližine tekme na Havajih sva se odločila, da tekaški del Mojca raje izpusti, da jo cela polovička ne bi preveč izčrpala. S Klemnom, ki je bil leta 2013 na Havajih 2. v starostni kategoriji 30 – 34 let z izjemnim časom 8:48:35, ohranjamo prijateljski odnos in si za takšne reči priskočimo na pomoč. Tako se je Klemen z veseljem odzval vabilu, da bi z Mojco nastopil v štafeti.”
Kot rečeno, pet let je od tvojega prvega nastopa v triatlonu, ko si leta 2013 prvič tekmovala na sprint triatlonu na Ptuju. To je velik korak: od sprinta do Ironmana in to v nekaj letih. Kako zdaj gledaš na to obdodje: katere so prednosti oz. slabosti ukvarjanja s triatlonom in intenzivnega treniranja, kako je to obdobje vplivalo nate?
Mojca: “Na to obdobje gledam kot na nepozabno obdobje. Triatlon mi je dal obilico izkušenj in zelo zaznamoval moje življenje. Prednosti ukvarjanja s triatlonom je neskončno, meni najpomembnejše so, da gre za zdrav šport, večinoma preživet v naravi. Na kolesu sem spoznala več Slovenije, kot v vseh letih prej. Poleg tega je odličen način spopadanja s stresom, človeka pa nauči tudi dobrih delovnih navad. Meni osebno je dal tudi popolnoma novo spoznanje o sami sebi, saj si nikoli nisem mislila, da lahko v triatlonu postanem uspešna. Edina negativna stvar je mogoče, da resnično zahteva veliko časa.”
Kakšno je tvoje razmišljanje o rekreaciji ali bolje, boš nadaljevala s takim tempom treniranja? Sama si tudi zdravnica: katere so prednosti rekreacije in zakaj je v tem smislu dober prav triatlon?
Mojca: “Z nastopom na Havajih zaključujem tekmovalno pot in se iz triatlona umikam. Vsekakor se želim še naprej ukvarjati z vsemi tremi disciplinami, vendar pa je tolikšna količina treninga težko uskladljiva s samo službo, ki pogosto traja več kot osem ur, poleg tega so tu še dežurstva, tako da bo triatlon postal bolj rekreacija. Počasi pogrešam tudi že povsem vsakdanje stvari, ki sem se jim zaradi treninga pogosto morala odreči, npr. brezskrben daljši dopust, nedeljski izlet itd.”
Kaj pa bi svetovala našim bralcem: triatlon da ali ne? Zakaj?
Mojca: “Definitivno da, saj gre za zabaven in zdrav šport.”
Rok: “Triatlon vsekakor ja, saj gre za mlad, dinamičen šport, ki je poln izzivov in presenečenj. Poleg tega se dogaja zunaj, v naravi. Če komu to ni dovolj, se lahko preizkusi tudi v kros različici ali pa zimskem triatlonu, kjer je namesto plavanja prisoten tek na smučeh. Hkrati pa je to edini šport, kjer se na tekmi lahko z ramo ob rami preizkusite s svojimi vzorniki (profesionalnimi triatlonci) na isti progi.”
