Franja je naša vzdržljivostna dirka
Zelo pogosta napaka je, da za vadbo zgolj nizamo kilometre.
Odpri galerijo
Na maratonu Franji BTC City: ko se boste navadili hitrih sprememb hitrosti, se vam na Franji ne bo zgodilo, da bi odpadli takoj, ko bo skupina pospešila. FOTO: Arhiv Delo/Polet
Malo smo pogledali naokoli, kako to počnejo drugi, v kolesarstvu, in našli zanimiv zapis Chrisa Costmana, ki je bil objavljen v dveh časopisih pred desetletjem. Govori o dolgih vožnjah - kaj pa dolga preizkušnja Maraton Franja BTC City drugega za običajnega rekreativca je?
Ja, če voziš dvakrat ali trikrat na teden, ali štirikrat v dveh tednih, je za nas 160 kilometrov dolge Franje zagotovo vzdržljivostna preizkušnja, na katero se je potrebno dobro pripraviti.
Za prave vzdržljivostne kolesarje so sto, dvesto in tristokilometrske vožnje pravi užitek. Omogočajo veliko užitka, so velik izziv, hkrati pomenijo dober trening in možnost, da preverimo, kako smo vadili in kako uspešni smo bili s prehrano, ki jo zahtevajo takšni napori.
Toda take vožnje, tako kot Franja, niso enostavne, nič ni podarjenega. Tudi na Franji nam ne bo. Chris Costman je naštel nekaj napak, ki se jim je treba izogniti, da lahko končamo svoj daljinski rekord, za nas naj bo to recimo dolga vožnja na Maratonu Franja BTC City. Tem napakam se bomo na spletni strani Poleta posvetili v nekaj nadaljevanjih. Ne, ne bomo objavljali podrobnega načina vadbe, naši zapisi bodo zgolj v premislek.
Zelo pogosta napaka je, da za vadbo zgolj nizamo kilometre. Prepričanje, da je za uspeh na dolgi vožnji potrebnih zgolj veliko kilometrov, in da bo tako vse v redu, je med ljubiteljskimi kolesarji dovolj razširjeno. Včasih celo mislimo, da bomo z veliko opravljenimi kilometri nenadoma čudežno hitri.
Ne bo šlo, verjemite. Tako prepričanje in take vožnje ne le da so dolgočasne, še več: tako boste vrgli stran veliko kolesarskih užitkov.
Veliko najboljših vztrajnostnih kolesarjev je včasih tekmovalo na zahtevnih kolesarskih dirkah, na običajnih razdaljah. Zato imajo hitrost v krvi. Tudi vztrajnostni kolesarji najvišjega razreda se priključujejo klubskim skupnim vožnjam, ko zares leti. Vsaj enkrat na teden.
Da, visoko intenzivna vadba je zelo pomembna, morda je celo najpomembnejši del vzdržljivostnega treninga.
Tudi pri naši dolgi Franji bo tako: če bomo hoteli razdaljo opraviti brez prevelikih težav, se bomo morali sem ter tja zapeljati hitreje, kot je zgolj tisto, kar tudi v Poletu imenujemo uživanje na kolesu.
Kolesar postane hitrejši zgolj s hitrejšo vožnjo. To pomeni, da morajo najbolj zagreti vztrajnostni kolesarji, ki vadijo vsak dan, nameniti hitri vožnji vsaj dva dni na teden. In to s ponavljajočimi vožnjami v klanec, intervalnim treningom, morda celo z visokofrekvenčnim vrtenjem na spiningu pozimi in s podobnim vrtenjem pedal pomladi, na cesti, ko vas prime. Najboljši način, kako postati hitrejši, je vožnja v zavetrju s hitrejšimi od vas.
Kaj pa mi, ki se vozimo dvakrat, trikrat na teden? Prav tako potrebujemo spremembo ritma. Kako to doseči? Pri nas je že veliko skupin, ki se jim lahko priključite. Lahko ste tudi dva, trije, pa potem skupaj sprintate do znaka, ki ga vidite v daljavi, do križišča, in skušate storiti vse, da bi ne odpadli iz zavetrja.
Ja, na začetku bo neverjetno naporno, a sčasoma se boste navadili. Verjemite, čez čas boste hitrejši. Pazite le, da zaradi obnemoglosti na cesti ne naredite kakšne neumnosti, saj so pravila vožnje v skupini drugačna, pa tudi Slovenci v avtih so lahko pravi sovražniki navadnega kolesarja.
In še nekaj se bo zgodilo, a to boste opazili šele kasneje, a ob najbolj pravem trenutku. Na maratonu Franji BTC City: ko se boste navadili hitrih sprememb hitrosti, se vam na Franji ne bo zgodilo, da bi odpadli takoj, ko bo skupina pospešila. Na tako spremembo boste navajeni, le v zavetrje se je treba postaviti in slediti približno tako močnim, kot ste sami, in Franja bo čudežno prijazna.
Maraton Franja BTC City je že kmalu. Do takrat lahko naredite ogromno napak, obstaja pa še druga možnost: da se veliki večini takih napak izognete. Lahko tudi z nami. Lepo bodite, življenje je lepo, izogibajte se samo tistim, ki mislijo, da morate v življenju početi stvari namesto njih ali zanje in ki vam porajajo čuden občutek v želodcu.
Kaj storiti takrat? Najlažje jim boste pobegnili z rekreacijo, na kolesu. Gremo na prosto, na kisik, gremo v veter.
Ja, če voziš dvakrat ali trikrat na teden, ali štirikrat v dveh tednih, je za nas 160 kilometrov dolge Franje zagotovo vzdržljivostna preizkušnja, na katero se je potrebno dobro pripraviti.
Za prave vzdržljivostne kolesarje so sto, dvesto in tristokilometrske vožnje pravi užitek. Omogočajo veliko užitka, so velik izziv, hkrati pomenijo dober trening in možnost, da preverimo, kako smo vadili in kako uspešni smo bili s prehrano, ki jo zahtevajo takšni napori.
Toda take vožnje, tako kot Franja, niso enostavne, nič ni podarjenega. Tudi na Franji nam ne bo. Chris Costman je naštel nekaj napak, ki se jim je treba izogniti, da lahko končamo svoj daljinski rekord, za nas naj bo to recimo dolga vožnja na Maratonu Franja BTC City. Tem napakam se bomo na spletni strani Poleta posvetili v nekaj nadaljevanjih. Ne, ne bomo objavljali podrobnega načina vadbe, naši zapisi bodo zgolj v premislek.
Prva napaka: pomanjkanje treninga hitrosti
Zelo pogosta napaka je, da za vadbo zgolj nizamo kilometre. Prepričanje, da je za uspeh na dolgi vožnji potrebnih zgolj veliko kilometrov, in da bo tako vse v redu, je med ljubiteljskimi kolesarji dovolj razširjeno. Včasih celo mislimo, da bomo z veliko opravljenimi kilometri nenadoma čudežno hitri.
Ne bo šlo, verjemite. Tako prepričanje in take vožnje ne le da so dolgočasne, še več: tako boste vrgli stran veliko kolesarskih užitkov.
Veliko najboljših vztrajnostnih kolesarjev je včasih tekmovalo na zahtevnih kolesarskih dirkah, na običajnih razdaljah. Zato imajo hitrost v krvi. Tudi vztrajnostni kolesarji najvišjega razreda se priključujejo klubskim skupnim vožnjam, ko zares leti. Vsaj enkrat na teden.
Da, visoko intenzivna vadba je zelo pomembna, morda je celo najpomembnejši del vzdržljivostnega treninga.
Tudi pri naši dolgi Franji bo tako: če bomo hoteli razdaljo opraviti brez prevelikih težav, se bomo morali sem ter tja zapeljati hitreje, kot je zgolj tisto, kar tudi v Poletu imenujemo uživanje na kolesu.
Kolesar postane hitrejši zgolj s hitrejšo vožnjo. To pomeni, da morajo najbolj zagreti vztrajnostni kolesarji, ki vadijo vsak dan, nameniti hitri vožnji vsaj dva dni na teden. In to s ponavljajočimi vožnjami v klanec, intervalnim treningom, morda celo z visokofrekvenčnim vrtenjem na spiningu pozimi in s podobnim vrtenjem pedal pomladi, na cesti, ko vas prime. Najboljši način, kako postati hitrejši, je vožnja v zavetrju s hitrejšimi od vas.
Kaj pa mi, ki se vozimo dvakrat, trikrat na teden? Prav tako potrebujemo spremembo ritma. Kako to doseči? Pri nas je že veliko skupin, ki se jim lahko priključite. Lahko ste tudi dva, trije, pa potem skupaj sprintate do znaka, ki ga vidite v daljavi, do križišča, in skušate storiti vse, da bi ne odpadli iz zavetrja.
Ja, na začetku bo neverjetno naporno, a sčasoma se boste navadili. Verjemite, čez čas boste hitrejši. Pazite le, da zaradi obnemoglosti na cesti ne naredite kakšne neumnosti, saj so pravila vožnje v skupini drugačna, pa tudi Slovenci v avtih so lahko pravi sovražniki navadnega kolesarja.
In še nekaj se bo zgodilo, a to boste opazili šele kasneje, a ob najbolj pravem trenutku. Na maratonu Franji BTC City: ko se boste navadili hitrih sprememb hitrosti, se vam na Franji ne bo zgodilo, da bi odpadli takoj, ko bo skupina pospešila. Na tako spremembo boste navajeni, le v zavetrje se je treba postaviti in slediti približno tako močnim, kot ste sami, in Franja bo čudežno prijazna.
Maraton Franja BTC City je že kmalu. Do takrat lahko naredite ogromno napak, obstaja pa še druga možnost: da se veliki večini takih napak izognete. Lahko tudi z nami. Lepo bodite, življenje je lepo, izogibajte se samo tistim, ki mislijo, da morate v življenju početi stvari namesto njih ali zanje in ki vam porajajo čuden občutek v želodcu.
Kaj storiti takrat? Najlažje jim boste pobegnili z rekreacijo, na kolesu. Gremo na prosto, na kisik, gremo v veter.
