Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Logistika pred tekmo

Dvig startne številke, izbira tekaških copat, kako se obleči in podobno. To opravite v zadnjih dneh. Dan ali dva pred tekaško nedeljo bo znana natančna vremenska napoved, tako da se boste lahko dobro pripravili na potrebe dneva. Najprej, pojdite po startno številko kakšen dan prej, da ne boste tega urejali v zadnjem trenutku. Tako si lahko že dan prej številko pripnete na tekaški dres, čip nastavite na tekaške copate, ki naj bodo preverjene, a ne nove! Dan prej si pripravite vsa oblačila za tekmo v nahrbtnik, da ne boste zjutraj pod stresom, ko kakšnega kosa ne boste našli.

Kako se obleči za tek? Načeloma je tako: dlje ko tečete, manj se oblecite, hitreje ko tečete, manj se oblecite. Najhitrejši tekači na maratonu lahko tudi pri dveh stopinjah tečejo v kratkih hlačah in kratkih rokavih ter s kapo in rokavicami. Zakaj? Zato ker mora biti pri hitrejšem teku produkcija energije v telesu večja in je tudi več odpadne toplotne energije, ki se sprošča in nas greje. Pri počasnejšem teku je tega manj, zato se morate malce bolj obleči. Načeloma je tako, da lahko pri temperaturah nad sedem stopinj oblečete kratke hlače in kratko majico ter to kombinirate z rokavicami in kapo. Kdor je bolj zmrzljiv, naj se kar bolj obleče, vendar naj bodo oblačila lahka in naj dihajo. Tako se boste pozneje lahko tudi ohladili, ko vam bo vroče. V Ljubljani je bilo že velikokrat tako, da je bil start maratona pri le nekaj stopinjah nad ničlo in v megli, že čez pol ure pa se je prikazalo sonce in počasi ogrevalo ozračje. Tisti, ki so bili preveč oblečeni, so se »skuhali« v lastnem soku, kar je gotovo otežilo njihov tek. Pri oblačilih imajo največ manevrskega prostora tekači na deset kilometrov, ki startajo zgodaj zjutraj, zelo verjetno je, da bodo tekli po megli, in ni nevarnosti, da bi se pregreli, zato so lahko najbolj oblečeni.

Za tek se je treba obleči v več tankih plasti, če ste bolj zmrzljivi. Če se med tekom slečete, vas tanka majčka za pasom ne bo motila, debela neprepihljiva jakna pa vsekakor. Vendar, vsak naj se odloči po svoje, tudi glede na svoje izkušnje. Saj poznate pravilo, če vas na startu malce zebe, se boste med tekom počutili ravno prav.

Del logistike pred tekmo je tudi pravočasni prihod na prizorišče teka. Nikakor ne smete pozabiti, da se ponoči pred Ljubljanskim maratonom prestavi ura za eno uro nazaj na zimski čas. Dodatna ura spanja vam bo gotovo prav prišla. Vendar mislim, da dve uri pred startom lahko pridete na prizorišče. Tako se boste lahko v miru ogreli, oddali opremo v šotor, se pravočasno olajšali ter odšli pravočasno na start teka. Kdor želi imeti dober položaj na startu, mora biti tam vsaj petnajst minut prej. Tam naredite še kakšno raztezno vajo, nastavite uro na ničlo in v glavi ponovite tekaški načrt, načrt prehrane med tekom, preverite, ali so vezalke dobro zavezane, preverite, ali je čip še na mestu … Predvsem pa se v zadnjih trenutkih lahko še psihično pripravite na to, da bo na neki točki tek postal težek. Tako ste si tudi načrtovali, kajne? Vendar na startni črti ni prostora za omahovanje. Treba je verjeti vase, treba je verjeti, da boste zmogli. Največje dvome imajo navadno najbolje pripravljeni, saj dobro vedo, v kaj se spuščajo. Tisti nepripravljeni, ki niso dovolj tekli, ne vedo najbolje, v kaj se spuščajo. Takšni bodo dobili pošteno lekcijo. Ponavadi zaleže.

Ko poči pištola, je občutek najboljši. Srce bije na polno, noge so lahke motivacija na višku. V tem trenutku morate paziti, da vas stvar ne bo odnesla. Ne začnite prehitro, to je glavno pravilo za maratonce in polmaratonce. Vsaka prehitra sekunda vas bo dvojno udarila v drugi polovici teka. V redu, razumljivo in dopustno je, da se prvi kilometer teče kakšno sekundo hitreje, kot je bilo načrtovano, vendar je potem treba kmalu priti v svoj začrtani ritem.

Imam zanimivo izkušnjo s tekačem, s katerim veliko debatirava. Udeležil se je enega dolgega teka, daljšega kakor maraton, zato je bilo pravilo, da ne sme začeti prehitro, še toliko bolj pomembno. Vendar ga je odneslo. Prvo polovico teka je tekel vsaj 15 sekund na kilometer prehitro. Kmalu potem je začel tempo padati in padati. Druga polovica tekme se je vlekla, drugi tekači in tekačice so ga začeli prehitevati. Tekmo je seveda končal, bil je zadovoljen, sicer bi lahko bilo bolje, vendar ni bil razočaran. Ko sem ga čez nekaj dni, ko sva zadevo analizirala, vprašal, zakaj je tekel prehitro, je odgovoril: če je bilo pa tako fino.

Upam, da boste tudi vi uživali, vse do zadnjega metra.

';