Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kolesarjenje za telebane, drugič

Skozi ovinek...povem ti kako

Nekaj snega bo zagotovo do pomladi še padlo, pa vendarle, asfalt sili izpod zime, vedno bolj toplo je, ceste so bile tudi okoli Ljubljane za vikend sredi februarja polne kolesarjev. Ni kaj. Kolesarjenje postaja  v Sloveniji velik šport za rekreativce. Vedno več nas je, le ceste ostajajo iste, nevarne, in brez oznak, da smo tu.

Zato je dobro vedeti, kako varno kolesariti, in tudi drugi del našega zapisa, ki ga je vzpodbudil  članek Tori Bortman na spletni strani Bicycling pred leti vam bo v  pomoč.

Ste se odločili, da se vpišete med tiste paciente, ki se jim vedno vrtita dve kolesi?

Večina novincev je prepričanih, da je za zavijanje s kolesom treba obrniti krmilo. To je res, vendar le pri zelo majhnih hitrostih, sicer pa kolo skozi ovinke največkrat vodimo le z nagibom okvirja in prenosom naše  teže v smer, v katero želimo zaviti.

Pri zavijanju  – in tega ne moremo nikoli dovolj  izpostaviti, je treba biti sproščen. Sproščeni sklepi vam omogočajo, da ste na kolesu mehki, gibljivi, sproščeni, in da vam ni treba po nepotrebnem zavirati. Vedno je terba nujno gledati naprej, tako rekoč za ovinek. Če vas bo držalo, da boste gledali le v ovinek, se boste zelo verjetno nenadoma znašali izven cestišča – ovinek vas bo presenetil in ugotovili boste, da ovinki niso tisto za kar se izdajajo in da imajo svoje skrito življenje.  Morda se sliši čudno in nenaravno, toda treba je slediti cesti, nagibu, sredinski črti, stranskim črtam in oznakam na cesti, vse dokler se ne izgubijo v daljavi. Včasih to pomeni, da boste morali glavo obrniti povsem v stran in bo videti, da ne vidite, kam se peljete, čeprav boste počeli prav to – gledali naprej, kam greste.

Če boste gledali naprej, bosta vaše kolo in telo sama po sebi in povsem naravno zavila v želeno smer, vaš periferni vid pa bo zaznal vse ovire na in ob cesti. Ko prihajate v ovinek, pojdite vanj na široko. Da bi lahko to storili, uporabite vso širino voznega pasu, ki vam je na voljo, zato se najprej prepričajte, da za vami in pred vami ni motornih vozil. Nikoli pa pri tem početju ne prečkajte sredinske črte! Ko pripeljete v ovinek, morate biti na zunanjem robu svojega voznega pasu, se pravi na nasprotni strani od smeri zavijanja.  Ko ste v ovinku, se pomikajte proti notranjosti ovinka, Ko se ovinek končuje, se spet pomaknite pri sredini voznega pasu.

Pomemben je tudi položaj nog. Noga na strani, v katero zavijate, mora biti čim bolj skrčena, kar pomeni, da sta gonilka in pedal obrnjena navzgor – noga na zunanji strani pa  iztegnjena, gonilka in pedal sta v najnižji točki. Seveda je potem treba naslednjem ovinku v drugo smer položaj nog obrniti. Sprva in še zlasti, če si sledi več zaporednih ovinkov, to početje ni tako preprosto, toda kmalu se boste navadili.  Tudi nagibov kolesa v ovinek. Če boste skušali ovinek prepeljati pokončno in brez nagibanja kolesa v ovinek, boste izgubili tako dober oprijem koles kot tudi hitrost.

Če je vožnja skoz ovinke hitrejša, je treba krmilo prijeti spodaj, za krivini. Tako boste spustili oziroma znižali težišče in bili bolj stabilni. Ker  bo gravitacija v ovinku prinesla pospeševanje, je treba pred vhodom v ovinek hitrost zmanjšati. Ko boste pogruntali princip, se  boste zavor komajda dotaknili, a ravno dovolj, da boste malo upočasnili. Zapomnite si: v ovinku ne smete nikoli močno zavirati. Če bi to storili, bi takoj prišlo do spremembe vašega težišča, to bi povzročilo, da se kolo ne nagiba več v ovinek, hotelo se bo postaviti pokončno, naenkrat ga bo težko obvladovati, in verjetno je, da bo začelo dresti iz ovinka.

 

';