Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kamping: Tako rekoč pod milim nebom

Najlepši spomini na moja kratkohlačniška leta so povezani z vonjem po borovcih, ukanjem sov in padajočih češarkov, ki so jih nagajive veverice spretno spuščale na naše od sonca razgrete glave. Vonj po pečenem mesu, mrzel sladoled, šumenje valov in piki komarjev so v mojo brkinsko dušo že v mladosti vtisnili ljubezen do preživljanja počitnic pod ponavadi vedno zluk­njanim platnom domačega šotora.

Še vedno je živ spomin na tista leta moje rane mladosti, ko smo s starši in sestro vsako poletje pred dopustom po domačem "šofitu" mrzlično iskali kline, palice in platno domačega "Mehlerja", ki smo ga, včasih brez zvočnih efektov staršev, uspešno na "svitlo postavili" v senco naših carjevičev.

To je bil tisti trenutek v letu, ko se je vsaj za Videtove začela 14-dnevna odisejada k teti Kati in Andražu v Banjole. Ker smo bili doma tudi vsi zagrizeni taborniki, je bilo nekako logično sklepati, da sva se s sestro tudi vsako leto udeležila obveznega taborjenja s prijatelji istega taborniškega rodu. Zdaj se boste vprašali, zakaj vam na papir zlivam »šentimente« iz svoje rane madosti. Odgovor je zelo enostaven. Tisti luknjasti kos platna, vonj po pečenem mesu, obuškana glava zaradi veveric in od borove smole zapackana oblačila zame, še vedno, po 40 letih še vedno pomenijo – svobodo. Vedno, ko se z družino, zdaj svojo, pripeljemo v kamp, doživim enake občutke. Tiste prvinske, kot da so me spustili iz kletke. Večina od vas te občutke pozna, za druge pa upam, da jih bodo te moje vrstice opogumile, da se bodo vsaj enkrat odpravili preživet noč ven, pod platno šotora ali pod zvezde, v dobri družbi, s kitaro v roki. Potem vam bo pomen teh vrstic postal kristalno jasen, kot tista vaša prva noč pod zvezdami. Ampak gremo počasi.

 

 

Kaj je »Kamping«?

Pri nas raje kakor taborjenje uporabljamo izraz kampiranje. Po zelo široki in strogi definiciji naj bi bil "kamping"  rekreativna aktivnost, ki se izvaja zunaj štirih sten našega stalnega bivališča, torej hiše ali stanovanja. Ampak kampiranje je dosti več kot to, da zapustimo varen objem doma in se odpravimo v neznane kraje. Kampiranje je oblika aktivnega preživljanja prostega časa, za nekatere celo edini pravi način življenja. Ko se zavestno odpravimo iz urbanega okolja v "divjino" avtokampa, bližnji gozd, ali obalo priljubljenega jezera, vedno (no, vsaj Slovenci smo taki) s seboj vzamemo vso športno opremo, za katero sploh nismo vedeli, da jo imamo. Torej, kamping pomeni športno preživljanje vsaj teh nekaj dni, ki jih bomo preživeli zunaj, pod milim nebom. Kampiranje pa ni omejeno le na šotore. Po vrsticah mednarodnih kamping organizacij med to prostočasno aktivnost spadajo tudi spanje na prostem (pod zvezdami), počitniška prikolica in tudi pri nas vse bolj priljubljeni avtodomi. Kamping ni omejen na izključno organizirana mesta, kot so avtokampi, ampak lahko kampiramo povsod, kjer je seveda to dovoljeno, ali na zemljišču, če imamo dovoljenje lastnika zemljišča.

 

Kako se je vse začelo?

Za začetke kampiranja na stari celini je odgovoren gospod Thomas Hiram Holding, potujoči krojač iz Velike Britanije. S starši je večino svoje mladosti preživel v konjski kočiji in potovanjih po ameriški preriji, kjer so kot družina ponujali šiviljske usluge kavbojem in njihovim boljšim polovicam. Potovanje s kočijo po ameriških prostranstvih in spanje pod milim nebom ga je tako navdušilo, da se je po vrnitvi na Otok z nekaj podobno mislečimi prijatelji odpravil na kolesarski izlet na bližnji otok, danes poznan predvsem po opojnem destilatu, ki zori v hrastovih sodih, in temnem, z gosto belo peno zaznamovanem pivu.

Po vrnitvi domov je svojo irsko izkušnjo zapisal v knjigi »Cycle and camp in Connemara«. Izid te knjige je bil povod, da so že daljnega leta 1901 ustanovili prvo kamping skupino z imenom Association of Cycle Campers, iz katere je leta 1907 na pobudo 10 ljudi nastal The camping and caravaning club, ki deluje še danes.

 

 

Leta 1908 je krojač izdal tudi prvi priročnik, povezan z aktivnim preživljanjem prostega časa v naravi. Kampiranje kot aktivnost za preživljanje prostega časa je dobilo svoj prvi priročnik. Po znanih podatkih so prvi organiziran kamp na svetu odprli že daljnega leta 1894: The Cunningham camp v mestu Douglas na otoku Man. Leta 1906 mu je sledilo odprtje kampa pod okriljem zveze Association of cycle campers v angleškem Weybridgeu. Z začetkom prve svetovne je sledil drastičen upad prostovoljnega preživljanja prostega časa zunaj. Šele po vojni se je z gospodom Baden-Powellom in začetkom svetovnega skavtskega gibanja začel razmah te priljubljene aktivnosti.

 

 

Danes so vse kamping in karavaning zveze združene pod okriljem zveze The International Federation of Camping clubs (Federation Internationale de Camping et de Caravaning), ki je bila ustanovljena leta 1932. Kampiranje kot oblika aktivnega preživljanja prostega časa je svoj razcvet doživelo po letu 1960.  V Sloveniji so podatki in ocene avtokampov zbrani pod spletno domeno www.avtokampi.si, kjer si lahko preberete mnenja uporabnikov in ocene najbolj obiskanih avtokampov v Sloveniji in tujini. Tisti, ki prisegate na počitnice z avtodomom, lahko več informacij pridobite na spletni strani Caravaning Club Slovenija – CCS, na spletnem naslovu  www.ccs-si.com

V jutrišnji spletni izdaji si preberite o oblikah kampiranja, opremi in....še marsikaj zanimivega se bo skrivalo med vrsticami!

';