Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Kako ravnati ob srečanju z medvedom?

Srečanja med človekom in medvedom so v naravi redka, saj je medved previdna žival, ki človeka praviloma dojema kot nevarnost in se mu zato izogiba. Ob redkih priložnostih lahko kljub temu pride do srečanja. Najpogosteje do srečanj z medvedi prihaja spomladi, ko medvedi prekinejo zimski počitek, v naravi pa se giblje tudi vse več ljudi, ali pa poleti in jeseni, ko je v gozdovih veliko nabiralcev gozdnih sadežev, plodov in gob. Pomembno je, da znamo oceniti okoliščine srečanja in da smo seznanjeni s primernim vedenjem na območju medveda.

Pri obiskovanju narave na območju medvedove prisotnosti je treba upoštevati priporočila, s katerimi lahko v veliki meri zagotovimo, da do neželenega srečanja z medvedom ne bo prišlo ali pa se bo morebitno srečanje končalo brez slabih posledic za človeka in posledično tudi za medveda. Podobno kot druge prostoživeče živali tudi medvedi nimajo radi presenečenj. Imajo dobro razvita čutila za voh in sluh, s pomočjo katerih se ljudem izogibajo. Pri večini srečanj medved takoj zapusti območje, še preden zaznamo njegovo prisotnost.

Če se želimo medvedu izogniti, moramo predvsem opozarjati na svojo prisotnost, s čimer odpravimo element presenečenja. Pri sprehodu v naravi občasno zažvižgajte in glasno hodite, predvsem ko se gibljete skozi gosto vegetacijo in na nepreglednem območju. Če kljub temu opazite medveda, ostanite mirni, opozorite nase z mirnim glasom in se počasi umaknite v smeri svojega prihoda. Tudi medved se bo praviloma umaknil. Pomembno je, da se medved ne počuti ogroženega zaradi vaše prisotnosti, zato naj bodo vaše reakcije kar se da mirne. Pred medvedom ne poskušajte splezati na drevo, saj so medvedi dobri plezalci. Prav tako ne poskušajte zbežati, saj lahko medved v teku doseže hitrost do 50 km/h in vas ujame v nekaj metrih. Izjema je, ko lahko varno mesto, npr. avto, dosežete v nekaj korakih.

Če opazite medvedje mladiče, se jim ne približujte, tudi če se radovedno potepajo naokrog in so videti povsem nenevarni. V takšni situaciji se počasi umaknite, saj medvedka ni daleč stran. Če se znajdete v neposredni bližini medvedke z mladiči, obstanite, bodite mirni in se počasi umaknite. Premikajte se brez hitrih gibov in brez kričanja.
Zelo pomembno je, da imamo pri sprehodih psa na povodcu. V Sloveniji se je največ napadov medveda na človeka zgodilo zaradi spuščenega psa, ki je naletel na medveda in ga razdražil, nato pa se v iskanju zatočišča vrnil k lastniku. Medved mu je pri tem sledil vse do lastnika.

V izjemnih primerih lahko medved izvede tako imenovani lažni napad, pri katerem ne pride do fizičnega stika. Namen takšnega odziva je prestrašiti neželenega obiskovalca. V primeru, da se medved zažene proti vam, obstanite in počasi lezite na tla z obrazom navzdol. Roke položite okrog vratu, da zaščitite glavo. Zelo težko je oceniti, ali gre za lažni napad. S pretvarjanjem, da ste mrtvi, medvedu pokažete, da niste grožnja. Najverjetneje se bo medved ustavil in ne bo prišlo do fizičnega stika. V primeru napada se vedite pasivno ter poskušajte ostati čim bolj mirni in tihi. Preden vstanete, preverite, ali se medved še vedno nahaja v vaši bližini.

Še nekaj pomembnih informacij in napotkov. Pogosto se tudi zgodi, da se medved dvigne na zadnje noge, da preveri okolico. S to držo ne izkazuje napadalnosti. Ključno je, da opozorite nase z mirnim glasom. Medveda nikoli ne hranite. Tudi ostanke hrane in druge organske odpadke odlagajte tako, da bodo medvedom nedostopni, saj lahko medvedi hrano povežejo s prisotnostjo človeka, kar je eden izmed glavnih vzrokov za pojavljanje konfliktov med človekom in medvedom. V interesu vseh nas je ohraniti naravno plašnost medvedov.

 

V okviru projekta LIFE DINALP BEAR smo izdelali zloženko »Kako se vesti na območju prisotnosti rjavega medveda«, v kateri si lahko preberete več o ravnanju ob srečanju z medvedom. Elektronska verzija zloženke je dostopna na povezavi: http://dinalpbear.eu/wp-content/uploads/2015/02/ZLO%C5%BDENKA___SLO-WWW.pdf.

Miha Marenče – Zavod za gozdove Slovenije, e-pošta: miha.marence@zgs.si

Foto: Marko Masterl in Janez Papež

';