Izlet, ki ga nikoli ne pozabiš
Izmed neštetih lepih izletov, ki jih doživljamo skozi življenje je panoramski polet z letalom prav gotovo tisti, ki za vedno ostane v spominu.
Polet na izlet ali polet po poglede in razglede kakršnih nismo vajeni. Videti svoj dom iz ptičje perspektive je doživetje. Biti tik nad Aljaževim stolpom požene kocine v pokončni položaj. Dobiti občutek in pogled orla ali laboda nad gladino blejskega ali bohinjskega jezera je enako lepo kot videti vseh sedem triglavskih jezer pod sabo.
Alpski letalski center ima eno letalo Cesna in več najizkušenejših pilotov, ki lahko vas s še dvema potnikoma popeljejo na polet na izlet po vaši želji.
Vznemirljiv je že sam vhod v letalo. Mešanica strahu in veselja je polita z adrenalinom. Polet iz Lesc in takoj po vzletni napetosti v hitro utripajočem srcu potnika pride do sproščanja ob pogledu na Radovljico, sotočje in Šobsko jezero. Strah povsem izgine ob lepotah Bleda in njegovega jezera z otočkom, ki je zdaj prvič v življenju tam nekje spodaj in je videti še lepše kot pa smo si lahko predstavljali. Babji zob je velik in še vedno špičast. Je mogoče, da je na Jelovici in Pokljuki toliko gozda? Saj je več kot pol Gorenjske, samo gozd!
Presenečenje ob pogledu na gosto poraščeno Gorenjsko je prvo veliko presenečenje vsakega potnika na panoramskem izletu na katerega vas popelje Cesna Alpskega letalskega centra Lesce. Bohinj s svojim jezerom je globoko vrezan v okoliške hribe. Prelet do bližine Tolmina lahko ob lepem vremenu ponudi celo pogled na Jadransko morje. Komna in na levi strani vam pilot pokaže Krnsko jezero, Bovec ostaja tam v ozadju in neverjetno kako je prepleten z živo, nebeško modrimi žilami svoje Soče. Kanin je višje kot si predstavljamo, letalo gre kar nekaj časa v klanec. Lepošpičje, sedmerček triglavskih jezerc, Trenta, Bovški Grintavec, mogočni a osamljeni Mangart, Jalovec, Prehodavci in naš očak, naš ponos, naš spev, naš najvišji vrh, s kovinsko čepico na glavi, Aljaževim stolpom, ki ga gledamo iz neposredne bližine vendar nismo na lastnih nogah v prešvicanih gojzarjih. Sedimo v udobnem letalu in pilot kroži nad Triglavom. Srce bije in ni ga potnika, ki ne postane ponosen na pogled, ki se mu ponuja.
Vsakdo, ki zagleda Aljažev stolp, postane ponosen na doživeto, naj si bo to iz letala ali iz gojzarejev, to je slovensko dejstvo. Kredarica je polna nahrbtnikov na plečih prijetno utrujenih planincev. Staničeva koča je en sam čaj, klobasa, žganci, kislo mleko in še kaka slovenska narodna okusna, ki zadiši do kabine letala v katerem se smehljajo potniki. Kriška jezera, Krnica, Škrlatica in njen križ, ki nekaj govori čeprav molči. Špik s svojo skupino je v bistvu okameneli vojak sredi svoje častne straže. Ne more biti kaj drugega. Dovje, Mojstrana, Vrata nebeška, Gorje in spet kosmata Pokljuka in še enkrat cerkvica sredi blejskega jezera. Mar bomo povozili blejski grad? Bodo vitezi skakali po življenje v jezero? Ne, pristali bomo v domačem letalskem centru….
Ampak…na drugi strani so Karavanke s Storžičem na čelu in so Kamniško savinjske Alpe z Grintavcem na prsih. Krvavec s svojo anteno, cela Ljubljanska kotlina in na desnem robu škofjeloško hribovje vse do Žirov in naprej v prepad zagozdeni Idriji in…in…Gorenjska je najlepša dežela na celem svetu! Tak je vzklik tistih, ki zapustijo cesno in hitijo svojcem razlagati videno in doživeto…
Foto: http://www.alc-lesce.si/
