Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Hribi nas kličejo, odzovimo se jim!

Preživljanje prostega časa v naravi ima po­­zitivne in tudi negativne učinke na ude­ležence in na okolje – naravo. Žal je neokrnjene narave čedalje manj, zato je to­liko bolj pomembno zavedanje o varovanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine, o sožitju z naravo, druženju z njo in ljudmi. Dejavnosti v naravi so za mnoge način življenja in del splošne in športne kulture. Zato je po­membno, da narave ne jemljemo kot »spa­ring partnerja«! Naravo je treba spošto­vati, se od nje učiti in se z njo identificirati. Ni pomembno le izvajati športne dejavnosti, pomembno jo je vzljubiti in vse okoli nje – naravo in ljudi, s katerimi se družimo in jih srečujemo.

V iskanju ravnovesja med delom in počitkom

Možnosti za dejavnosti v naravi je v Sloveniji veliko. Za to imamo naravne danosti in dolgoletno tradicijo.

Slovenci smo alpski narod. Izleti in pohodi v naravi, po bolj ali manj gričevnatem svetu so za mnoge del vsakdanjika in ena najbolj priljubljenih športnorekreativnih dejavnosti v Sloveniji. Včasih jih imenujemo izletništvo in pohodništvo, drugič planinarjenje in gorništvo. Vse dejavnosti so med seboj prepletene, razlikujejo se predvsem po trajanju in dolžini ter zahtevnosti poti.

Ideologijo, svetovni nazor, filozofijo in povezujočo miselnost tistih, ki se izročajo strastem hribovskih doživetij, je že marsikdo poskušal ujeti v formulo, veljavno za vse. Vsaka generacija v preteklih stoletjih je iskala v njej svoj osebni izraz, svojo generacijsko značilnost.

Dejstvo je, da so se motivi menjali z obdobji. Naše raziskave v zadnjih dvajsetih letih kažejo, da so za planince, pohodnike, izletnike najpomembnejši estetski in zdravstveni motivi. Ljudje iščejo ravnovesje med delom in počitkom, izleti v naravo jim pomenijo protiutež hitremu, napornemu in stresnemu vsakdanjemu življenju. Izleti so lahko med drugim terapija za različne spodrsljaje in neuspehe v vsakdanjem poklicnem in za­sebnem življenju. Narava ima lahko močan psihoterapevtski učinek. Stro­kovnjaki uvrščajo izletništvo in pohodništvo med učinkovita sredstva za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od različnih psihoaktivnih snovi. Na izletih in sprehodih po naravi praktično ni poražencev. Tu so vsi zmagovalci, če le opravijo pot, saj cilj ni pomemben, pomembna je pot, kot pravi Zaplotnik. Zavest in potrditev lastnih zmožnosti povečuje človekovo samozaupanje in mu pomaga oblikovati pozitivno samopodobo. Marsikomu pomenijo izleti po naravi tudi beg v samoto oziroma umik od vsakdanjih skrbi. Nekateri pa na izlete hodijo zaradi družbe, ker si želijo zabave in razvedrila. Skozi vse to se prepleta ljubezni do gorske narave in njenih lepot.

 

 

V hoji je vse

V Sloveniji in po svetu je za vsakega, ki bi rad hodil po gorah, dovolj možnosti za vse življenje, ne glede na starost. Zdi se, da tu ni meja in da so možnosti neskončne. Izbiramo lahko višino gora, težavnost poti, razdaljo in tempo. Na izlete in ture gremo lahko sami, z družino, manj številno družbo ali s planinskim društvom. Daljše in bolj zahtevne kot so ture, več znanja in opreme potrebujemo in bolj moramo biti telesno in duševno pripravljeni na pre­našanje naporov. Hoja, ki jo v največji meri uporabljamo pri gibanju v gorskem svetu, spada v mnogih pogledih med najpomembnejše zvrsti telesne dejavnosti ne glede na starost udeležencev. Vendar zahteva hoja po gorskem svetu tudi določeno znanje. Pri manj zahtevnih turah običajno zadostujejo nasveti ali spremstvo bolj izkušenih gornikov, lahko si pomagamo z literaturo, ki je je pri nas na to temo dovolj, s spletnimi stranmi (hribi.net) ali pa pro­simo za pomoč vodnike PZS ali gorske vodnike.

Opremo izberemo glede na letni čas in vremenske razmere ter zahtevnost in dol­žino ture. Primerna oprema je glavni pogoj za varnost in udobje. K osnovni op­remi sodijo nahrbtnik, primerna obleka in obutev. V še tako majhnem nahrbtniku je prostor za kapo, rokavice, rezervno perilo, vetrni jopič, hlače in zaščitno folijo. V nahrbtnik spadajo še baterijska svetilka, pele­rina, očala, zaščitna krema, prva pomoč in vrečka za odpadke. Ne pozabimo na napitek in prigrizek. V praksi je najbolje, da imamo narejen stalen, širši seznam op­reme, ki ga po potrebi in izkušnjah dopol­njujemo in z njega vsakič »izberemo« op­remo, ki jo bomo na neki turi potre­bovali.

 

 

Na pohod ali izlet se moramo telesno in psihično pripraviti. To bo laže, če bomo vedeli, kam gremo, koliko časa bomo hodili, kakšna je pot, kako na gosto so koče ter kdaj in kam bomo prišli v dolino. Pri tem nam bosta koristila vodniček in zemljevid, še bolj pa poznavanje terena.

Na izletih po goratem svetu lahko poleg lepot in zadovoljstva doživimo tudi nesreče in neprijetnosti. Vzroki zanje izvirajo iz nas samih ali iz narave. Če imamo dovolj znanja, primerno opremo, če nismo neodgovorni, če izberemo primerno turo in smo telesno ustrezno pripravljeni, so možnosti za nesrečo majhne. Paziti se moramo predvsem zdrsov in padcev, podhladitev ter strele in padajočega kamenja. Ustrezno se moramo zavarovati pred soncem, z dobro obutvijo in primernim tempom pa se lahko izognemo žuljem, vročinskemu udaru in mišičnim krčem. V zadnjem času so zelo neprijetna nadloga tudi klopi, proti katerim se zavarujemo z različnimi preparati, predvsem pa s temeljitim pregledom po turi in med njo. Če klopa takoj odstranimo, precej zmanjšamo možnost okužbe.

 

 

Izleti in pohodi v naravi imajo tudi velik vpliv na naše zdravje in počutje. Lahko so bolj ali manj zahtevni glede na srčno-žilni, dihalni in mišični napor. Pomembno je, da ne postavljamo sebi in drugim previsokih normativov. Posebno previdni morajo biti tisti, pri katerih so bili ugotovljeni dejavniki tveganja za zdravje: prevelika telesna teža, povišan krvni pritisk in sladkor, povišane maščobe v krvi, uživanje alkohola in nikotina. S pravilno telesno pripravo, z upoštevanjem priporočil in nasvetov zdravnikov (če je to potrebno) in s »poslušanjem« svojega telesa lahko brez strahu in z velikim veseljem in užitkom hodimo po bolj ali manj goratem svetu.

Našim letom, zdravju, telesnim in psi­hič­nim sposobnostim primerni planin­ski izleti imajo pozitiven fiziološki, psi­ho­loški, sociološki in ne nazadnje fi­lo­z­ofski učinek. Poleg zdravja lahko izboljšamo ali ohranjamo tudi dobre medsebojne odnose, tako v družini kot v širšem socialnem okolju, izničimo negativne vplive stre­sa ter ohranjamo ali poskušamo vzpostaviti svoj prvotni stik z naravo.

Možnost nesreče na pohodih ali sprehodih je majhna, a če se zgo­di, moramo ostati mirni, pomaga­ti in oskrbeti ponesrečenega in poklicati pomoč. V dobi mobilne telefo­nije je to dokaj enostavno. Paziti mo­ramo, da ne zaidemo na teren, ki mu nismo dorasli glede na našo op­remljenost, telesno in psihično pripravljenost, tehnično znanje in izkušenost.

';