Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Gibalna aktivnost, sestavina dobrega počutja

Zdravje nastaja v kontekstu vsakodnevnega življenja tam, kjer ljudje živijo, se imajo radi, se igrajo in delajo. Piše dr. Matej Plevnik, Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju

Raziskave vedno znova potrjujejo že dolgo znane ugotovitve, da ima redna gibalna aktivnost številne pozitivne učinke na naše telesno in duševno zdravje. Redna gibalna/športna aktivnost ni povezana le z vzdrževanjem optimalne telesne mase in funkcionalne mišične mase, ampak tudi močno vpliva na naše splošno (dobro) počutje.

O kakovostnem življenju

Da dobrega počutja ne moremo vedno zgolj enačiti z definicijo zdravja kot stanja telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, govori že sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije, ki pravi, da »zdravje nastaja v kontekstu vsakodnevnega življenja tam, kjer ljudje živijo, se imajo radi, se igrajo in delajo«. Pogledali bomo torej, kako prispeva redna gibalna aktivnost k zdravju posameznika pa tudi k splošni kakovosti njegovega življenja in dobremu počutju.

Študije poročajo, da poleg pozitivnih učinkov na zdravje posameznika izjemno prispeva tudi h kvaliteti življenja posameznika. Pravzaprav študije pogosto ugotovijo, da je ravno višja kakovost življenja ena od bistvenih koristi redne gibalne aktivnosti ter da je, sicer z manj dokazi, izboljšanje kakovosti življenja eden pomembnejših motivacijskih dejavnikov za začetek in ohranjanje rednega gibalnega udejstvovanja večine ljudi. Občutek zdravja posameznika ni vedno najbolj odločujoča komponenta kakovosti življenja. Te tudi sicer ni najlaže opredeliti, saj celoto sestavlja več dimenzij počutja, in sicer socialna, telesna, čustvena, duhovna in kognitivna.

Ocena kakovosti življenja je torej subjektivna zaznava lastnega počutja, na katero vpliva več dejavnikov. V študiji, v kateri so posameznike spraševali, v katero dimenzijo pretežno umeščajo dobro počutje kot celoto, je večina odgovorila, da v socialno in telesno, starejši drugače od mlajših udeležencev raziskave pa tudi v čustveno. Ko so jih vprašali, na katerem področju je največja korist gibalne aktivnosti, sta bila tako telesno kot čustveno področje enako zastopana, pri čemer so slednje utemeljevali predvsem z učinki gibanja proti vsakodnevnemu stresu.

Povezava gibanje-počutje

V številnih študijah so o učinkih vadbe anketirali tudi udeležence izvedenih intervencijskih vadbenih programov. Poleg telesnih učinkov so anketiranci vedno zaznali tudi učinke na socialnem in čustvenem področju, pogosto so jih bolje ovrednotili, predvsem povečanje samozaupanja in samodiscipline, splošne življenjske energije, sproščanje stresa, boljše uravnavanje časa in obveznosti ter boljše splošno počutje. Pogosto so poročali o boljšem družabnem življenju in boljših odnosih v družini.

Navajam nekaj ključnih povezav med redno gibalno aktivnostjo in dobrim počutjem:

• redna telesna aktivnost izboljša subjektivno oceno kakovosti življenja,

• zmerno intenzivna vadba ima večji učinek na izboljšanje počutja oziroma samozaznano stopnjo počutja kot nizko- ali visokointenzivna vadba,

• gibalna aktivnost pomembno pozitivno vpliva na telesno samopodobo,

• gibalna aktivnost je povezana z zmanjševanjem pojava depresivnih motenj,

• eksperimentalne študije nakazujejo, da je gibalna aktivnost, predvsem aerobna vadba in vadba proti uporu, učinkovit pristop za zdravljenje depresivnih stanj,

• gibalna vadba ima na zdravljenje depresije enako krivuljo učinka kot psihoterapevtske intervencije,

• že ena sama izvedena vadbena enota, predvsem z aerobno vsebino, kot je tek, ima opazen učinek na zmanjšanje stopnje anksioznosti,

• aerobna vadba ima na izboljšanje počutja večji učinek kot druge oblike vadbe,

• nekatere študije so pokazale vpliv gibalne aktivnosti na psihosocialne in psihofiziološke odzive, kot je zmanjšanje treme pred javnim nastopom,

• redna gibalna aktivnost pomembno vpliva na izboljšanje kognitivnih funkcij,

• že ena sama vadbena enota vpliva na izboljšanje sposobnosti odločanja, izboljšajo se sposobnost in hitrost pomnjenja ter koncentracija,

• največji učinek na izboljšanje počutja ima gibalna aktivnost pri ljudeh, ki opravljajo sedentarno delo,

• gibalna aktivnost vpliva na izboljšanje počutja pri obeh spolih,

• gibalna aktivnost zmanjša intenzivnost stopnje hitrih očesnih gibov (rem) in deloma prispeva tudi h kakovosti spanja,

• gibalna aktivnost v naravi in zunanjem okolju pomembno prispeva k izboljšanju počutja kot gibalne aktivnosti v notranjih prostorih.

Učinki

Učinki redne gibalne/športne aktivnosti na naše dobro počutje so preveč očitni, da bi jih lahko spregledali. Začetek pomladi je ravno pravi čas, da si manj aktivni nadenete tekaško obutev in s tekom ter drugimi aktivnostmi v naravi naredite odločen korak na poti k dobremu počutju, bolj aktivni pa bomo vadbo v zaprtih prostorih ponovno lahko obogatili z raznovrstnimi aktivnostmi v naravi.

doc. dr. Matej Plevnik, prof. šp. vzg., dejaven kot docent za področje kineziologije na UP FVZ na ožjem področju gibalnega razvoja in učenja. Raziskovalno je aktiven na področjih vseživljenjskega gibalnega razvoja, gibalne aktivnosti za invalide ter kineziologije v glasbi ter umetnosti.

';