Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Ali šport zmanjšuje stres?

Stres je v človeški družbi od danih časov, vedno je bil prisoten, seveda se pri vsakem posamezniku kaže drugače, vsekakor pa pri vseh slabo vpliva na dobro počutje. Stres nastane zaradi neskladja med zaznavo psihološkega stresa v določeni situaciji in oceno, kako se je posameznik sposoben soočati z njim. Doma, v šoli, v službi in celo v našem prostem času se lahko znajdemo pod stresom, nismo se sposobni spočiti in ne uspe nam, da bi našli mir in sprostitev. Stres je postal naš stalni spremljevalec v premnogih  življenjskih početjih.

Pri fizičnem naporu mnogi vzdržljivostni športniki od svojega telesa v resnici ogromno zahtevajo. Kljub vsemu pa večina ljubiteljskih športnikov svoje vadbe ne vidi kot breme, veliko bolj jo razumejo kot možnost za zmanjševanje stresa, kot dobrodošlo iskanje ravnovesja zaradi obremenitev in izzivov vsakdanjega življenja in naporov v službi. Torej, ali lahko šport zmanjša stres in sprosti naše energije?

Nadzorovano  z živčnim sistemom

Ali smo mirni in sproščeni ali napeti in razdraženi je odvisno od razmerja med simpatičnim in parasimpatičnim živčnim sistemom, to razmerje uravnava raven našega fizičnega in psihičnega stresa.

Simpatično živčevje: njegova poglavitna funkcija je priprava organizma na boj ali beg. Kot del avtonomnega živčevja simpatično živčevje nadzoruje večino telesnih notranjih organov. Je promotor stresa in nasprotuje učinkom parasimpatičnega živčevja, ki narekuje telesne funkcije v obdobjih mirovanja.

Če je simpatični živčni sistem močnejši, je naše telo pozorno in pripravljeno ukrepati (to je ostanek našega prvinskega, 40.000 let starega  »refleksa letenja«, ki se sproži, ko smo v nevarnosti). Krvni tlak in srčni utrip narasteta, mišice postanejo napete, osredotočenost in pozornost se povečata – telo je pod stresom, telo porabi energijo in zmanjša rezerve v telesu.

Parasimpatično avtonomno živčevje je povezano s »počitkom in prebavljanjem« ter nastajanjem in shranjevanjem energije. Ta sistem je aktiven, če smo mirni in počivamo.

Parasimpatični dražljaji povzročijo premik od napetosti v stanje počitka, sprostitve in okrevanja. Krvni tlak in srčni utrip se zmanjšata, metabolizem in hormoni lahko obnovijo telesne zaloge, poveča se absorbiranje hranil in virov energije, telo se obnavlja in duh najde sprostitev, pride počitek, pride spanje. Regeneracija telesa se tako lahko začne.

Dva nasprotujoča si živčna sistema se nenehno prepletata in določata nivo in ravni naše dejavnosti in počitka. Če smo pred pritiskom, zmanjšujemo naše rezerve in slej ko prej se poškoduje tudi naše fizično telo. Prizadeta sta zdravje in kakovost našega življenja: davek stresa je velik.
In čem tu in zdaj, v Sloveniji, pogledamo okoli sebe, vidimo, koliko bolezni nastaja zgolj zaradi stresa. Raj je na vsakem koraku.

Šport kot dejavnik okrevanja

Stres nikakor ni samo negativna izkušnja. Za pravilno delovanje telesa in glave moramo aktivirati naše telo in duha. Ta pozitivni stres ohranja naše čute in spodbuja učinkovitost in kreativnost. Zaznavanje, mišljenje, budnost in fizična pripravljenost imajo koristi od tega avtonomnega, samodejnega pogona in so vir našega prvotnega nagona po preživetju.

Športne dejavnosti lahko sprožijo tako pozitivni in negativni stres. Mehanizmi so podobni tistim v vsakdanjem življenju. Telesna vadba, s katero izzivamo telo in duha, a ne tako naporna, da bi omejila lajšanje stresa, ima sproščujoč učinek. Kolesarjenje ali džoging po delu pomagata   »sprazniti« glavo. Misli, ki se vrtijo v nekakšnih krogih se na novo postavijo in ponavljajoče se gibanje pomiri naša telo in duha. Občutek po taki vadbi je mogoče opisati kot zadovoljstvo in samozavest, ki ju je človek prej z vadbo.
Celo tisti, ki so pred vadbo izčrpani in utrujeni, lahko z zmernim fizičnim naporom dosežejo boljše počutje.

Vsakodnevni trening je prav tako koristen, saj ljudje navadno v službi dolge ure sedimo in v prostem času tako sprostimo in krepimo telo. Čeprav vsaka športna dejavnost zahteva stimulacijo simpatičnega živčnega sistema, z redno vadbo zmanjšujemo napetosti v telesu in se preselimo v stanje sproščenosti.

Šport kot stresni dejavnik

Šport pa lahko povzroči tudi stres. Intenzivna telesna dejavnost je povezana z visoko presnovo in porabo energije, in energijske rezerve našega telesa se zmanjšujejo. V tekmovalno usmerjenem športu ima to lahko prav nesrečen učinek tako na telo in duha, še posebej v kombinaciji s tekmovalnim duhom in pretirano ambicioznostjo. Posledično (začasno) povečanje tveganja za okužbo zaradi oslabitve imunskega sistema je le ena izmed posledic fizičnega stresa. Brez počitka, ne da bi se obnovile telesne rezerv energije, negativni učinki športa lahko prevladajo nad pozitivnimi, kar je razlog, zakaj v vrhunskem športu posvečajo tako veliko pozornosti optimizaciji okrevanja po vadbi; to postaja vedno bolj pomembno. Uravnavanje stresa je ključnega pomena. Le sproščujoč učinek vadbe ustvarja ravnotežje. V športu je treba nujno najti zdravo ravnotežje med stresom in sprostitvijo, kar ne le izboljšuje učinkovitost, pač pa tudi povečuje užitek naših početij vsakdanjem življenju.

Naš zapis je nastal po predlogi Dr. Mattea Rossetta, dr. med., ki je športni zdravnik na Sportklinik Basel / Hirslanden Klinik Birshof v Munchenstein. Bil je član medicinske ekipe v švicarski atletiki, več let, in je avtor številnih člankov za revijo FIT for  LIFE .

';