Onkološki inštitut teče

Fotografija: ni podpisa
Odpri galerijo
ni podpisa

V času, ko se večina ljudi odpravi na tekaški počitek, se ekipa ljubljanskega onkološkega inštituta pripravlja na veliko akcijo. Kar 120 zdravstvenih delavcev se je odzvalo pozivu za pomembno spremembo v vsakdanjem življenju – vanj bodo pospremili tek.

Ambasadorji teka so pretekli teden na prvem uradnem sestanku, ki je vseboval tudi strokovno predavanje, pozdravili polno predavalnico onkologije. Srečali so se namreč z veliko ekipo, ki se bo lotila teka in si izboljšala življenje. Pod vodstvom dr. Nade Kozjek Rotovnik, tudi naše dolgoletne sodelavke in zavzete tekačice, se je zbrala lepa strokovna ekipa, ki bo usmerjala tri tekaške skupine: popolne začetnike, rekreativce in tiste, ki že redno tečejo. Klemen Dolenc, Brigita Langerholc, Jani Gril in Branko Škof so spregovorili o teku, zdravju in temu, kako spreminja življenje. A besede so bile zgolj uvod. Januarja bo šlo zares. Postavili bodo strategijo, tekaški načrt in se pred tem še ustrezno testirali, da bo napredek ustrezno zabeležen. Ker gre le za ljudi z bogatim znanjem iz medicine, bodo vse svoje izkušnje in sposobnosti lahko sami preizkusili v praksi, med drugim bodo med treniranjem redno preverjali tudi krvno sliko in bodo tako lahko tudi referenčna skupina za bolnike, ki se bodo odločali za športno življenje. Generalni direktor Janez Remškar se je odločil, da bo častni ambasador teka in jim obljubil tudi prostor za suhe vaje. Prvi skupni cilj, ki so si ga zadali, bo ljubljanski maraton naslednje leto. Upamo torej, da bomo na štartu videli veliko skupino iz Onkološkega inštituta ter da se bodo podobnih, malce drugačnih sindikalnih združenj lotili še kje drugje.

Učinki telesne aktivnosti so znani in preverjeni; tako telesni kot psihološki in kognitivni. Neaktivnost pri zdravih ljudeh močno poveča za kronična obolenja, pri bolnikih pa pospešuje razvoj obolenj, ki jih že imajo. Riziko umrljivosti je pri telesno aktivnih ljudeh manjši za 20–30 odstotkov, kar 50 odstotkov manjši pa je pri njih tudi riziko smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. Izgovorov zato ni, da je motivacija večja in da se držimo zastavljenih ciljev, pa je dobra odločitev vadba v skupini. Začeti je seveda treba pazljivo, saj se v prvem letu poškoduje kar 66 odstotkov rekreativcev. A že sama odločitev, da začnemo teči, je ogromen korak k zdravju. »Enostavne stvari podcenjujemo,« je povedala Kozjekova. Tudi pri prehrani. Z nizkimi odmerki in majhnimi spremembami lahko življenje močno izboljšamo. Predvsem pa je pomembno, da se telesne vadbe lotimo s pozitivo. Ne delajmo si stresa z vadbo, saj ga je že tako dovolj, naj bo to del našega življenja in nekaj, kar nas veseli.

Več iz te teme:

Komentarji: