Spletna mesta Dela d.o.o., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si, micna.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij

Irena Flach

Zakaj osebni trener?

Individualni treningi, osebni trenerji, ... Modni trend? Nekateri to res jemljejo kot statusni simbol v povezavi z modnimi znamkami majic, pajkic in športne obutve, seveda vse barvno usklajeno. Marsikdo pa razume to kot investicijo v zdravje, dobro počutje, odpravo bolečin, lažje premagovanje stresnega življenja in ne nazadnje lepo oblikovano telo, ki pripomore k boljši samopodobi. Na voljo je ogromno različnih vadb, vsaka s svojimi prednostmi in pomanjkljivostmi. Običajno so "uspešne'' tiste, ki imajo boljši marketing. Ljudje smo vodljivi, zaupljivi, predvsem pa bi želeli najhitrejši možen vidni efekt, zato se ne poglobimo v način vadbe in dejanske prednosti le te, pa tudi ne v pomanjkljivosti in potencialne nevarnosti.

Verjamem, da je vadba za moč osnova za vse nadaljnje treninge in podlaga za vse športne aktivnosti – rekreativce in profesionalne športnike. Dokazano  najučinkovitejša vadba za moč je vadba s prostimi utežmi, a ker je tehnika pomembna, potrebujemo nekoga, ki nas bo tega naučil.

Zakaj osebni trener?

Za primer naj navedem različne skupinske vadbe z utežmi. Na prvi pogled je privlačno, saj krepimo mišice, oblikujemo telo, preznojimo se, zadihamo in utrujeni zapustimo dvorano in potem še nekaj dni čutimo bolečine kot posledico dobrega treninga. Pa s takim načinom vadbe res prispevamo k zdravju?

V skupini je najmanj 10 ali več oseb, ki so različnega spola, starosti, fizične pripravljenosti, če naštejem le osnovne raznolikosti. Trener, ki vodi skupino, pokaže vajo in ne more učiti vsakega posebej in tudi ne nadzorovati posameznikove izvedbe, kar je pri dodatnih bremenih ključnega pomena.

Osebna izkušnja s  trenerjem je bila slučajna in drugačna kot sem slišala oziroma brala o tem, vsekakor pa pozitivna in s tako  prakso želim tudi sama nadaljevati.

O treningu s prostimi utežmi nisem imela pojma, a priporočilo prijatelja in  bližina biofita tedanjemu delovnemu mestu sta me prepričala, da sem se dogovorila za nekaj ur treninga.

Vse je bilo drugače kot v klasičnem fitnesu in takoj sem vedela, da je to tisto, kar sem iskala.

Nobenih modernih naprav, množice ljudi, ki se naskrivaj  med seboj ocenjujejo, nič glasne muzike, v glavnem ljudje, ki se med seboj poznajo in znajo spoštovati zasebni prostor.

Ob prvih obiskih se mi je lastnik in trener Primož res posvetil, kajti morala sem se naučiti pravilnih počepov, deadliftov in drugih elementov dvigovalske tehnike. Pri izvedbi je zelo natančen (včasih se mi je zdel prav tečen…) in tudi ko sem mislila, da me ne gleda in sem kaj poenostavila, mi je bilo v trenutku žal, ker sem bila deležna ponovne pridige. A mi ni bilo zoprno, saj sem vedela, da z budnim očesom opazuje, kaj in kako izvajam in kaj je potrebno še izpiliti.

Včasih sem imela navdih, da bi izpeljala kak trening po svoje, na primer z drugimi  težami kot se je spodobilo za moj status, kakšno zoprno vajo bi izpustila ali pa vsaj skrajšala. Takoj je opazil moje namene in me pravilno usmeril, popustil pri kaki vaji, da sem jo res izpustila, a namesto nje dobila  drugo za isto mišično skupino.

Vedno je vedel, kakšen trening potrebujem, kajti  nisem bila vedno enako razpoložena, enako napolnjena z energijo, včasih zelo dojemljiva za kaj novega in drugačnega, drugič pa le za klasičen trening, samo da sem ga hitro odkljukala.

Če sem preveč klepetala in delala predolge pavze in sploh imela višek energije, sem ga že zaslišala:,, Naloži, naloži'' Kar je pomenilo, da sem dobila na palico še kakšno konkretno utež. Seveda sem se vedno upirala, a prepričal me je, da zmorem in potem sem bila ponosna nase in tako zadovoljna sama s seboj.

Ne bom pozabila nekega neprijetnega sestanka, ko sem pihala od besa in nisem vedela, kako naj ta bes sprostim, saj  je bil še večji del delovnega dne pred menoj. Poklicala sem Primoža in namesto na malico odšla premetavat uteži. Očitno je že po telefonu začutil mojo stisko in izven delovnega časa odprl svoj studio ter me že od daleč pozdravil z besedami: ,,Mmm, vidim da rabiš malo večje uteži…'' Po kratkem ogrevanju sem se lotila potegov in v manj kot pol ure sem bila kot prerojena. Živčki so se umirili, počutila sem se polna energije in preostanek dneva sploh ni bil tako katastrofalen kot je kazalo zjutraj. Nasprotno! Trezno sem se lotila reševanja problema in uspelo je.

Vsaka oseba je individuum in vadbo je potrebno prilagoditi posamezniku, saj imamo različne cilje, želje, zmožnosti, omejitve…

Kot osebni trener se z vsakim kandidatom pogovorim o njegovih ciljih, željah, zdravstvenih omejitvah in morebitnih predhodnih izkušnjah ter na podlagi dejstev prilagodim trening. Vedeti moramo, da vadba za moč ne pomeni, da bomo postali Schwarzeneggerji. Predvsem ženske mislijo, da je ta vadba primerna le za moške. A ni tako, saj moč potrebujemo vsi – od mladostnikov do starejše populacije. Ženske ne dobimo kar tako zlahka velikih mišic, saj imamo bistveno manj testosterona kot moški, zato je strah odveč.

Pri vadbi z dodatnimi bremeni – prostimi utežmi, ki so lahko ročke in palice različnih tež, je ključnega pomena izvedba. Če delamo nepravilno, lahko tvegamo poškodbe sklepov in mišic. Naloga trenerja je, da nauči in nadzoruje pravilno izvedbo. To pa je mogoče le v primeru, da vadbeni prostor ni natrpan z vadečimi. Na biofitu2 istočasno vadijo od 1 do največ 5 oseb, kajti to število je še obvladljivo za nadzor. In redko se zgodi, da bi vse osebe izvajale iste vaje istočasno, kajti kar nekaj vadečih ima določene zdravstvene omejitve, zato je previdnost in varnost na prvem mestu.

Zelo odgovorno je delo s posebnimi populacijami, saj se srečujemo z različnimi boleznimi ali stanji, pri katerih moramo vedeti, kako pripraviti program vadbe in na kaj moramo biti med samo vadbo posebno pozorni. Na primer osebe z astmo, kardiovaskularnimi boleznimi, diabetesom, hipertenzijo, artritisom ali pa nosečnice in otroci pred puberteto, za vse te skupine pa je priporočljiva vadba za moč.

Po poškodbah sklepov ali  operacijah običajno sledi fizioterapija. Veliko ljudi pa se ne zaveda, da je potrebno po fizioterapiji nadaljevati z delom – okrepiti vezi in mišice ter s tem razbremeniti sklepe. Logično in enostavno, le vadba mora biti situaciji primerna. In tu je trener pomemben, saj mora imeti znanje, mora znati motivirati in na splošno pravilno usmerjati.

Dober in izkušen trener ve kdaj je dovolj, da je človek sposoben po treningu še normalno funkcionirati. Vprašajte biofitovce!

Prispevki avtorja

';